Entries Tagged as 'Otrok'

Otroško seštevanje

Danes je K., ker pač ni dobila dostopa do računalnika, malce računala na otroški blagajni. In potem nekaj momljala in računala. In prišla na dan z vprašanjem, koliko je 60+60. Sicer mi ni jasno, kje je našla te cifre, je pa zanimivo, kako se je lotila računanja. Najprej je izračunala izračunala da je 6+6 = 12. Nato pa po otroški logiki zaključila da je 60 + 60 = 72. Kar sicer ni točno, ampak od pet letnika pač ni za pričakovat da bi že poznal 60 + 60 = (6 + 6)*10 = 12*10 = 120. Vsekakor je pa zanimivo, da išče poti kako priti do rezultata.

Naslednja ugotovite pa je, da stoštirideset ni ena nič štiri, ampak ena štiri nič. Da ena nič štiri je stoštiri. Na vprašane od kje ji to, je pa prijavila da je 101 pač stoen dalmatinec. Pa naj še kdo reče, da pravljice niso poučne.

Sicer pa to ni prva otroška matematična. Prav zanimivo je spremljati, kako jo spoznavajo. Recimo množenje.

Ali starši sodijo v šolo?

Pisal sem že, o tem, da 4. razred prinese s seboj tudi ocene (blog zapis). In še preden se je končalo prvo polletje, že so se pojavile težave. Nekateri starši pač z ocenami svojih otrok niso zadovoljni, in potem je potrebno intervenirati. Smo že takšna družba, da, če ni vse tako kot si predstavljaš, je pač treba protestirati. Boljše ponavadi tako ali tako ni, imaš pa vsaj (lažni) občutek, da si nekaj naredil. Da bi pa ne naredil nič, to smo pa v zahodni civilizaciji nekako že pozabili, pa čeravno ravno čas ponavadi pozdravi vse rane.

Sicer nisem čisto fer. Ni res da starši niso zadovoljni z ocenami svojih otrok. Nezadovoljni so s učiteljivimi kriteriji. Je preveč strog po njihovem mnenju. In premalokrat pohvali otroka.

[Read more →]

Ne zavarujete otroka pač pa sebe pred stroški pogreba

Ob začetku leta nas zavarovalnice že kar standardno zasujejo s ponudbo takšnih in drugačnih zavarovanj za otroke, šolarje, dijake. In to seveda podprejo z raznoraznimi reklamami, ki staršem vcepljajo v glavo, da je varnost otrok najpomembnejša. In sporočajo “Kakšen starš pa ste, če ne zavarujete otroka pred najhujšim”. “Ali vi sploh skrbite za otroka?”. “Kaj pa če se mu kaj zgodi?”

Ja, kaj pa če se mukaj zgodi, recimo najhujše. Da ga zbije tovornjak. Pri najnižji premiji boste dobili 1.800 EUR. Pri najvišji pa 5.000 EUR. (zavarovalnica Triglav). Ok, ta denar lahko pomaga pri organizaciji pogreba, ampak ali boste takrat res razmišljali o tem? Ali se res želite zavarovati pred tovrstnim stroškom?

Otroka ne zavarujete pri zavarovalnici, pri zavarovalnici zavarujete sebe, pred nepredvidenimi stroški. Pogreba, dodatne oskrbe ali morebitnih arhitekturnih sprememb zaradi otrokove invalidnosti. Z 30.000 EUR, kolikor znaša zavarovalna vsota pri polni invalidnosti (Triglav), morda otroku res lahko nekoliko olajšate njegovo invalidnost. V bistvu je pa to pljunek v morje, kaj vse vas še čaka.

Če res želite zavarovati otroka, potem predvsem poskrbite da je ustrezno poučen o nevarnostih, da je pot v šolo in iz nje primerna, da je dovolj svetlo oblečen. Kaj več pa že težko storite. Ne glede na to, kaj vse vam zavarovalnice skušajo prodati.

Zanimiva so tudi dnevna nadomestila oz. bolnišnični dnevi. Koliko vam pomeni dodatne 3 (trije) EURi dnevno (Tilia). Za sendvič je, ko obiskujete otroka v bolnici. Ok, če ta denar daste otroku, ga bo seveda razveselilo. Par dodatnih EURov, morda celo prvih “njegovih” mu bo prav prišlo. Kakšne večje koristi od tega pa ni.

Pa da ne bo vse tako črno. Invalidski del zavarovanja se mi dejansko zdi smiseln. Edino smiseln. Z zavarovalno vsoto recimo 200K EUR. S takšnim fondom, bi potem res že lahko otroku olajšal, če pride do tovrstne poškodbe. Večina ostalega je pa le marketinško nategovanje, igranje s čustvi staršev in zbiranje podatkov za kasnejši direktni marketing, ko vam bodo prodali še svetlo prihodnost v obliki takšnega in drugačnega življenjskega varčevanja pardon zavarovanja.

4. razred prinaša ocene

V četrtem razredu OŠ se otroci prvič srečajo z ocenami, ki so večino njihovih staršev spremjale od prvega razreda dalje. In kolikor sem s pogovarjal z različnimi starši, bi večina bila precej bolj zadovoljna, če bi tudi v prvem tromesečju bile “normalne” ocene in ne neke opisne povedi, ki ne povedo nič konkretnega saj so v glavnem napisane vedno pozitivno.

Resnica je sicer malce drugačna. Če se potrudiš pri branju ocene, ti opisna pove precej več, kot ti pove suhoparna številka. In, če starši iz opisne ocene ne razumejo kje bi otrok potreboval pomoč, bodo iz suhoparne številke to razbrali še bistveno težje. Pa v prvi troletki lahko praktično vsak starš pomaga svojim otrokom, med tem ko je to kasneje čedalje težje. Koliko pa se nas še spomne, kaj je to levi prilastek in kaj ostrivec? In ali je bila francoska revolucija vzrok ali posledica renesanse? Ali pa sem v tem zadnjem stavku pomešal hruške in jabolke?

[Read more →]

Otroška igrala – Kamniški (otroški) grad

Ko ima enkrat človek otroke, začne malce drugače gledati na svet. Drugače opazuje. Opaziš recimo igrala, ki jih prej pač nisi videl. Sicer obstaja tudi možnost, da jih takrat pač nisem opazil, ker jih enostavno ni bilo, ampak zakaj bi iskali enostavne razlage, če lahko najdemo komplicirane, ki povrh vsega še bazirajo na poglobljeni psihoanalizi posameznika in teoriji implicitnega nezavednega filtriranja čutnih dražljajev?

[Read more →]

Lego kocke so najboljše darilo

Še enkrat več se je pokazalo, da so LEGO koce izvrstno darilo. Na sliki so namreč izdelki, ki so nastali na božični večer, ko se mojim dvem nikakor ni šlo spat. In sta kar zlagali in zlagali, kot da jih vidita prvič.

Sicer pa so lego kocke že kar stare. Leta 1949 so baje naredili prve. Dandanes pa je to kar obsežen busines. Poleg igrač imajo recimo tudi zabavišni park opis katerega si lahko pogledate na www.nastja.com.

[Read more →]

Vse je stvar pristopa in motivacije

K. se je naučila plavati še pred 5. rojstnim dnevom. Bolj kot to dejstvo, pa je zanimivo kako se je to naučila.

Bili smo v Čatežkih toplicah, kjer imajo en ravno pravšen tobogan. En zavoj, ne prehiter, ne preveč otroški. In seveda je nonstop skakala gor in dol. Ker pač ni znala plavati, sem jo na koncu ulovil in pospremil do stopnic, kjer je potem oddirjala do tobogana. Mimogrede, a ste opazili da otroci nikoli ne hodijo med igrali ampak vedno tečejo.

[Read more →]

Ne praznujem dneva mrtvih – ali pač?

Dneva mrtvih ne praznujem. V bistvu ga ne praznujem več. Nekoč se spomnim, sem hodil ne komemoracije, kjer je bil glavni del streljanje častne salve padlim borcem. Otroci pa smo imeli neskončno veselje, zbirati prazne tulce.

To, da ga ne praznujem, ima tudi svojo dobro plat. To namreč pomeni, da so še vsi, ki mi v življenju pomenijo malce več, med živimi.

In tako mi je zenkrat tudi še prihranjeno razmišljanje o tem, kako bi praznoval, če bi. In ali se bi takšnemu praznovanju sploh reklo praznovati. Ali pa je morda kakšen drug glagol primernejši.

Vsekakor pa vsi te sreče nimajo. In za pomoč pri praznovanju, če recimo menite da se počutit preveč srečni na ta žalosten dan, vam lahko pomagam. Park zvončkov. Google vam bo pomagal to razumeti.

Če pa vam ne, pa še par linkov: link 1, link 2, link 3.

In tu se seveda postavi vprašanje. Ali se je mrtvi srečal s svojo usodo, ali pa je to bilo morda usojeno preživelim?

Otroku prijazne igrače

Kaj menite, ali so takšne igrače otroku prijazne ali ne? Ta lobanja ima sicer notri tudi možgane, pa par žil, v glavnem pa kosti. Čeprav kolikor se jaz spomnim atanomije, niso ravno zgleden posnetek dejanskih kosti.

PS: Pred tem je pa dobila kar celo telo :-))

Naši zlati srčki

Prav presenetljivo je, kakšno veselje nam naredijo naši najmlajši z najenostavnejšimi zadevami. Danes mi je K. pokazala, da pozna že avto inhišo, ki sem ju narisal. In konja iz knjigice.

N. pa me je zadnjič presenetila z odštevanjem. Žena je rekla, da bi jih morala dati 10 v pečico, amapk da je dala le 6. In je mala takoj dodala “torej bi morala dati še 4″.

Podobno me je razveselila, ko je prvič pokazala da zna seštevati. Nekaj sva klepetala, in sem ji rekel da ji bom dal najprej 1 nato pa še 1. “Skupaj torej 2″ je zaključila. Potem sva še cel večer vadila seštevanje. Je pa res, da so ji takrat števila bila e preveč abstrakten pojem. Tako da 2+2 ni šlo. 2 jabolki + 2 jabolki pa so bile 4 jabolka. Pa robčki tudi. In orehii in punčke, celo filmi. Ampak 2 jabolki + 3 hruške pa ni bilo nič. Razen sadne solate. Kar z veselejm nareževa.

Naravnost čuden izpadem pri svojih sodelavkah, pa tudi drugod, ker ne znam povedati kolk kg in cm je imela ob rojstvu (kot da bi dobili plačano po kg), niti kolk jih ima sedaj. Koliko sta stari moram pa prav posebej izračunati. Me pa zanima koliko ljudi opazi to, da je otrok osvojil seštevanje in odštevanje. Koliko jih opazi preskok iz dojemanja besede kot celoto v dojemanje besede kot množico posameznih črk. Ko otrok ne zna več napisati le O Č I ali M A M A, ampak tudi oči in mami. Se pravi ne črkovano po črkah, ampak celo besedo.

In pa K. je osvojila zlaganje kock. Ni več zadovoljna, da padejo kot padejo. Opa to več ni dobro. Sedaj morajo biti poravnane. In če je druga manjša od prve, mora priti lepo na sredino.

Da o manipuliranju niti ne izgubljam besed. Neverjento kako še ne 2 letni otrok okoli mezinčka leve roke ovije babico, ki ima za sabo že par svojih otrok, par vnučkov in 70 let življenskih izkušenj. In potem jo en takšen paglavc obrne okoli malega prsta. V takšnih situacijah je zelo pomembno, da znaš ohraniti ustrezno distanco tudi do svojega otroka. Da opaziš kako manipulira z drugimi, ker ravno to počne tudi s teboj. In mu seveda tega ne pustiš. Prej ko osvoji to lekcijo, bolje bo zanj.

Nikoli ne bom pozabil dialogov v avtomobilu ko smo se peljali k babici. Vlečejo se čez par dni in par voženj.
N: Oči, se mi zdi da bo tukaj sedaj ena črpalka, kjer imajo čigumije.
O: Čigumiji niso dobri za zobe.
——-
N: Oči, a veš da iamjo tudi takšne čigumije, ki ne škodijo zobkom.
O: Aja? Kje si pa to slišala?
N: Ja pa so takšni. A misliš da jih imajo na tej črpalki ki bo zdaj?
——-
N: Oči, meni je slabo.
O: Kaj bi rada.
N: Oči meni je tako slabo.
O: Kaj bi rada.
N: Oči meni je res slabo, msiliš da bi voda pomagala?
O: A gremo kupit eno vodo?
N: Oči meni je res slabo, mislim da bi mi voda pomagala.
O: Ok, bom ustavil.
čez čas, po kupljeni vodi na črpalki (za čigumije me ni uspela prepričati)
N: Ampak meni je res bilo slabo…
…ja ja, oči je pa po župi priplaval na eni veliki žlici.
——
In to ti dela mula, ki še v šolo ni stopila.

Seved aje pa pravi razmislek od kje se je to naučila. Meni se kar zdi da vem od koga ;-)