Entries Tagged as ''

3 milijarde gledalcev

Ne, ne gre za finale svetovnega prvenstva v fuzbalu, finale lige prvakov niti ne za otvoritev olimpijskih igre. 3 milijarde gledalcev ima informativni program RTV SLO.

Vsaj tako trdijo v svojem bannerju, ki ga vrtijo na svoji spletni strani.

Me prav zanima po kateri metodologiji so dobili to številko. Tudi, če seštejemo vse različne gledalce od obstoja Slovenske televizije (pa lahko mirno prištejemo še bivšo jugoslovansko zraven) ne bomo prišli do te številke. Morda pa so vzeli kar cifro internetnih uporabnikov, saj načeloma je informativni program rtv slo, na voljo vsem prebivalcem tega planeta.

Ali pa so enostavno sešteli vse oglede, in ne gledalce programa od začetka obstoje. Tako kot se sešteva turiste in ne nočitve, in imamo recimo 5 milijonov gostov.

Dokaj žalostno, za nekoga, ki se hkrati hvali z verodostojnostjo (v tem istem banerju).

Gmail archive

Svoje (privat) emaile imam že kar nekaj časa na gmailu. Pred leti sem fural svoj mail server, kar je delalo zelo ok. Ampak potem se server postara, pa je treba prenesti drugam. Pa borit se s spamom. Pa ko nekaj upgradeaš za par minutk narediš open-relay server,… a mi je res treba tega…. in sem presedlal na gmail, kjer sem zadovoljen še danes.

Pa vendar. Maili so v oblaku. Oblak se lahko razkadi. Zdej ja, komu bomo pa zaupali, če ne googlu. Ampak je že tako, da je dobro zaupati, še bolje je imeti varnostno kopijo. Arhiv. Backup. In točno zato imam v omari drobota, s 4 diski in cirka 4TB prostora.

[Read more →]

Komentiranje in spam….

Pred časom sem izklopil komentiranje na blogu, ter ga pozabil nazaj vklopiti. No, to ni bilo, ker bise bal drugega mnenja, čeravno si vedno pridržujem pravico, da pač koga ne poslušam ali berem, če mi tako ustreza. Razlog je bil v tem, da akismet anti spam ni deloval in sem v par minutah dobil precej spama. Da se ne bi cel dan ukvarjal z brisanjem, sem komentiranje enostavno izklopil …. inpozabil vklopiti nazaj.

Včeraj sem vklopil nazaj. In glej ga zlomka, vmes so se spamerji naučili nekaj novega. In spet prihaja spam. Tako da sem sedaj poiskusno vklopil opcijo “Comment author must have a previously approved comment”.

Zdej, če pa ima kdo veselje, se namesto mene boriti z tem, pa naj se javi. Če je zaupanja vreden, mu bom dal možnost moderiranja sporočil, pa bo lahko ročno spam risal ven, če se mu da. Ali pa, če mi predlagate kakšen boljši anti spam plug in ali kakšno podobno rešitev. Pa prosim kakšno, s katero imate dobre izkušnje, ker search na wordpress pluginih znam tudi sam narediti. Sam tam se jebada šele začne, ker po izkušnjah je potem le en od 10 vreden vloženega truda.

Sveta preproščina

“Trdim, da niti proizvajalci niti trgovci ne bi imeli poguma, da bi to vključili v cene,”

Je izrekel Zoran Janković in ostal živ. Kje se skriva hakeljc ve le on. Morda bi ta, ne prenos DDV v končno ceno, dosegel z dekretom ali grožnjo po nacionalizaciji, če se tega ne bi držali. Ali pa gre za enostavno zavajanje. Saj (celotnega) DDVja v nobenem primeru proizvajalci in trgovci ne vključujejo v ceno, ampak ga enostavno dodajo na koncu svoji ceni. Kar je recimo v ZDA še precej bolj transparentno, in večkrat za nas evropejce neljubo presenečenje, ampak koncept je isti.

Trditev, da dvig DDVja na končne cene ne bo imel vpliva je čisto farbanje in futranje svojih vernikov. Tega nihče, razen njegovih vernikov ne more kupiti. Seveda ima marsikatero podjetje še prostor za nižanje lastne cene, ampak prav gotovo tudi dobre razloge, da tega niso storili že dosedaj. Ampak prav gotovo jih je pa tudi veliko, ki te rezerve nimajo.

In, če se sedaj postavite v kožo direktorja podjetja, ki mora, zato da se dvig DDVja ne bo odražal v višji ceni za potrošnika, lastno ceno znižati za cirka 2%. Kje boste pridobili to razliko:

  • nižje plače zaposlenim
  • nižji stroški surovin
  • nižji dobiček lastniku
  • notranje rezerve

Jasno, prvi odgovor so notranje rezerve. To nikogar ne boli. Vprašanje pa, koliko ima po sedaj že par sušnih letih to veze z realnostjo. Večina podjetij je že racionalizirala, kar se je racionalizirat dalo. Oz, če malce skočim v stran, definitivno se da v javnem sektorju še veliko več racionalizirati, kot v zasebnem. Torej, če je bil tole vaš odgovor, potem dejmo ta 2% iskat v javnem sektorju in ne z višjim DDVjem.

Nižji dobiček lastniku je verjetno drugi, ali morda celo prva izbira. Popularno ni kaj. Če ste ga izbrali, si verjetno želite zamenjati Jon Bon Jovija na enem od koncertov uživajoč stoječe ovacije (ostarelih dam). Ampak lastnik ima roko nad podjetjem, in nad vami kot direktorjem. Ali ste res prepričani, da mu želite to predlagati? Verjetno je v teh sušnih časih tudi sam že zategnil pas, če ga ni, ste pa lahko prepričani, da ga tudi sedaj ne bo.

Stroški surovin so brezpredmetni. S tem nižanje le prenašamo na drug nivo. In ponovimo celotno zgodbo za drugo podjetje, vašega dobavitelja.

No, ostane žal najbolj realna opcija. Ni nujno, da se odraža v nižjih plačah. Lahko se odraža v manj zaposlenih. In brezposelnih je kriza pridelala že obilo. In, če premorete vsaj malo miselne logike, verjetno ni težko razumeti, da, če je podjetje že prišlo do točke, kjer je bilo prisiljeno odpuščati, so vse ostale ukrepe že privili do skrajne meje. In če so jih privili, tudi za ta klinčeva 2% nimajo druge možnosti.

Seveda ima pa Jankovič tudi za to rešitev, če ga boste le vprašali. Bo vsak prispeval malo. Odgovor, ki zadovolji vse. Saj res, komu se bo pa poznalo tistega pol procentka? Če ste pristaš te ideje, potem pa kar lepo na črpalko. Kolk stane kapljica bencina? Nič! No, potem mi pa nakapajte poln tank prosim. O sveta preproščina.

Seveda pa teh 2% ne bi vrgli preč. S tem denarjem bi podprli nove investicije. Zgradili drugi tir do Kopra. Zagnali nov investicijski ciklus. Rešena gradbena podjetja, bodo začela na novo zaposlovati, novi zaposleni bodo plačali več davka, več prispevkov, več bodo trošili, bomo zgradili še novo pristanišče, še dva dodatna tira, avtocesto, … je dejal lažnivi kljukec grof Münchhausen, in se za lase potegnil iz močvirja. S konjem vred.

Sumasumarum se Jankovičeva ideja zapiše preprosto takole:

Z dvigom DDVja, ki se bo prenesel delno na plače delavcev in delno v višje stroške potrošnikov, nam ne bo potrebno posegati v javni sektor, omogočil pa nam bo nove velike investicijske projekte, kjer so si novodobni tajkuni dokazano delili provizije.

Janković v bistvu igra na zelo podoben način kot je igral Janša pred kakšnim letom z projektom 4x proti. Važno je biti proti, in pri tem ne izbiramo sredstev. Janša je to nekako opravičeval z tezo, da je Pahorjeva vlada itak nesposobna, nima zaupanja javnosti, in je bolje da čim prej gre, ker bi tudi morebitne koristi predlaganih reform ob nadaljnjem delu takšne vlade hitro izginile. Ponudil je sebe za rešitelja in dobil mandat.

Nekaj podobnega ima v mislih lahko tudi Janković. Naj proba! Morda le en prijateljski namig, da bi vseeno malce razmislil o tem, da se je nezadovoljstvo z Pahorjem medilo 3 leta, preden ga je Janša vnovčil. Pa da je bil velik del razočaranja nad Pahorjem posledica njegovega nedelovanja, pri Janši so pa kar močno in oštro zastavili in jim nedelovanja res ne moremo očitati. Ampak hej! Imamo demokracijo. Če bo treba še na en referendum ali volitve, bomo pač šli. Jaz mu tega ne bom zameril. Da se mi zdi trapasto, pa verjetno tudi ne rabim posebej poudarjat. Ali pač?

 

Kdaj se je smiselno zadolžiti

Se zgodi, da za nakup izdelka ali storitve enostavno nimamo denarja. Banke nam v tem primeru ponujajo raznorazne rešitve, od limita na tekočem računu, do raznih kratkoročnoh in dolgoročnih kreditov. Pa tudi prodajalci marsikdaj ponujajo še posebej (ne)ugodne kredite. Skupaj z spretnim marketingom, so nas že skoraj prepričali, da je kredit naša pravica, nekaj kar je povsem običajno in v bistvu si čuden, če nisi zadolžen.

Prvo pravilo, ki ga je dobro upoštevati je, da naj ročnost kredita nikakor ne presega življenske dobe tistega, kar z njim financiramo. Konkretno: kupiti računalnik na 36 obrokov je zelo vprašljivo, ker se nam zna zgoditi, da nam ta računalnik več ne bo všeč, in bomo želeli novega, še preden ga bomo v celoti odplačali. Sicer prodajalci pogosto to že sami upoštevajo, ampak ne škodi, če smo na to pozorni.

[Read more →]

Po Ljubljani

Včeraj se mi ni dalo nič pametnejšega početi, zato sem lepo odvandral malce po Ljubljani, in naredil par fotk. Prepoznate vse junake na njih?

Stavkovne nebuloze

Ena večjih nebuloz, ki so jih izumili sindikalisti je ta, da smo državljani, s tem ko nismo pripeljali otrok v večjem številu v vrtce in šole, izrazili podporo in solidarnost s stavkajočimi. Pa kaj še! Konkrento na naši šoli so obesili obvestilo da bo šola na dan stavke ZAPRTA. In kaj mi kot staršu preostane drugega, kot da otrokom organiziram varstvo. Res so nato, dan pred stavko, obesili obvestilo, da bodo starši lahko, v kolikor ni druge možnosti, otroke pripeljali tudi v vrtec ali šolo, amak je bilo to treba napovedati. Sploh pa je vsak resen, do takrat že našel rešitev.

Naj drugič stavkajoči jasno povedo, da naj otroke obdržijo doma le tisti, ki stavko podpirajo, pa bomo potem videli kolikšna je podpora in solidarnost.

[Read more →]

Javna vs. zasebna poraba

Zadnjič je v studiu ob 17ih, v sklopu predstavkovnih oddaj v medijih, prof. Tajnikar (upam da nisem kaj zamešal), izjavil, da je v bistvu vseeno, ali ustvarjen BDP porabimo z zasebno ali z javno porabo. V obeh primerih bo BDP enak, se pravi ni bistvene razlike.

Ja. Makroekonomsko gledano prav gotovo ne, gledano s strani vsakega posameznika pa je prav gotovo velika razlika, ali si recimo obleko sam kupiš ali pa ti jo zagotovi država. No, pa obleka je res malce za lase privlečen primer. Bolj so omenjali recimo zdravstvene storitve. Češ, če bomo z varčevanjem znižali javno porabo na tem področju, bo pač se povečala zasebna poraba. In znova, po mnenju našega (pre)dragega profesorja ni nobene bistvene razlike.

[Read more →]

Garmin vs. Endomondo

Kar nekaj časa že uporabljam razne GPS naprave, za šport ponavadi Garmin športno uro, prej Forerunner 305, sedaj pa Forerunner 310XT. In pa seveda mobilni telefon, ki sedaj že kar po pravilu vsebuje tudi GPS, ter se z ustreznim programom prelevi v vestnega beležnika športnih dosežkov.

GPS že v sami osnovi, ni nekaj natančnega. Kako pa naj bo, če se računa pozicija na osnovi signalov iz satelitov, ki blodijo po vesolju na višini cirka 20.000 km. Zato je takšna natančnost, kot jo dosega že kar presenetljiva. Potem pa iz tega preko raznih modelov še preračunajo porabo energije. Pri slednjem si sicer lahko pomagajo še z dodatnimi senzorji, recimo srčnega utripa, ampak ključen je model.

Zato me je zanimalo, kako enake športne dejavnosti vidita Garmin Forerunner 310XT in Endomondo na iPhonu 4s. Pri čemer je Garmin imel tudi merilec srčnega utripa, Endomondo pa tega podatka ni imel na voljo.

Preglednica lepo pokaže, da sta pri razdalji kar enotna. Endomondo sicer nameri do 5% več, ampak to niti ni tako veliko. Aja, razlike v časih, so zato, ker pač nisem vklaplal in izklapljal v točno istih trenutkih, ampak takrat sem tipično tako ali tako miroval, tako da to prav veliko na ostale podatke ne bi smelo vplivati.

[Read more →]

Pomladne fotke

Da ne bom samo s politiko težil in zastraševal že tako prestrašenih ljudi, malce pomladnega cvetja.