Entries Tagged as ''

Snežni gradovi pod Peco

Tole sem imel že nekaj let v planu, in letos je uspelo. Vožnje do Črne na Koroškem, v bistvu še malo naprej, je kar nekaj, ampak marsikatera snežna mojstrovina je vredna tega. Po eno urnem ogledu, me je že kar precej zeblo. Tako da sem si verjento kar avtentično predstavljal kako so se počutili graditelji po celodnevnem kiparjenju.

[Read more →]

Smučišče Gače (Bela)

Smučišče Gače, kot smo ga nekoč imenovali, se dandanes imenuje Smučišče Bela, je na Dolenskem, nad Črmošnjicami, kjer je pred davnimi leti, ko so se po tistih krajih še skrivale princese na Gorjancih pa je strašil hudobni zmaj, tudi bilo smučišče. Gre za manjše smučišče, z eno trosedežnico, enimi sidri, in enimi krožnički. No ja, resnici na ljubo, sta na drugo stran hriba še dve krajši sidrni vlečnici, ki pa sem jih videl delovati zgolj enkrat. Nekje tam okoli izumrtja dinozavrov nazadnje, tako da so morda do dandanes že razpadle.

Je pa smučišče, sploh, če imaste kakšne opravke v tistih koncih, kot nalašč za recimo dopoldansko smučanje. Če je dovolj snega, da se smuča po obeh straneh, na progah tudi ne bo prevelike gneče.

[Read more →]

Najemnina vs. nakup stanovaja

Finančni periskop poroča (Finančni periskop – Formula za izračun najemnine za stanovanje), da se je Stanovanjski sklad RS odločil oddajati del stanovanj iz svojega sklada, ki jih ne uspe prodati, po 1/300 njihove vrednosti mesečno. Skratka v 25 letih, boste z najemnino plačali ravno toliko, kolikor je vrednost stanovanja.

Seveda tako enostavno ne moremo gledati, ker denarja pač nimate, da bi stanovanje kupili. Zato si ga morate sposoditi. Ponudba NLB kaže, da si lahko, če dobimo dolgoročni stanovanjski kredit po 5% letno, obliznemo vseh 16 prstov.

Zanimivo pa je, da če vzamemo kredit po 5%, bo obrok kredita višji od najemnine stanovanjskega sklada, pa čeprav vzamemo kredit na 30, 50 ali 100 let.

Kredit: 150.000 EUR
Obrestna mera: 5% letno
Doba odplačevanje: 30 let
Mesečni obrok: 795 EUR

Skratka v tem primeru se nam, če nam višina najemnine predstavlja tisti maksimum, kolikor se lahko mesečno stegnemo, bolj splača kot zakreditirati se in stanovanje kupiti.

Če pa se lahko stegnemo malce več, recimo 2x najemnine (pri 150.000 EUR vrednem stanovanju je najemnina 500 EUR, obrok za kredit bi tako bil 1000 EUR), pa bi takšno stanovanje odplačali v slabih 20 letih. Če se stegnemo za eno in pol najemnino pa bomo odplačevali slabih 35 let. Na koncu bomo seveda lastniki, in ne bo več najemnine niti obrokov (vprašanje pa, kako bo z veseljem do življenja).

“Na vladi ignoranti, narkomani in homoseksualci”

“Na vladi imamo ignorante, narkomane, homoseksualce, vse razen tistega kar bi morali imeti. Hude besede ampak stojim za njimi,” je dejal Jelinčič. (vir: rtvslo.si)

Večina bi te besede, vsaj na prvo žogo razumela kot žalitev. Dokaj hudo žalitev. In glede na nadaljevanje, je poslanec Zmago Jelinčič, točno to tudi nameraval doseči, s svojimi izrečenimi besedami, na televiziji, ki po svojem poslanstvu skrbi za ustrezno obveščanje vseh prebivalcev Slovenije.

Ok, resnici na ljubo, označiti koga za homoseksualca, ni in ne sme biti žaljivka. Če to sam dojemaš kot žalitev, potem pač očitno homoseksualce ne priznavaš za enakopravne, temveč očitno za manjvredne. In tega, vsaj javno, pač ne gre za početi. Seveda pa ima vsakdo praviceo, da ob takšni oznaki doživi duševno bolečino, ter zahteva zadoščenje.

Če sama oznaka homoseksualec niti ni žaljiva, pa to v primeru vlade vseeno ni tako nedolžno. Kolikor vem, v vladi ni nihče javno oznanil da ima tovrstna nagnjenja. In mislim da kar vsi živijo v partnerski vezi. Kar pomeni, da se morebiten homoseksualec v vladi skriva, do česar ima seveda vso pravico, vendar hkrati živi v lažni partnerski vezi. Kaj še prikriva? Kje še laže? Kdor laže tudi krade?

Z narkomani je pa malenkost drugače. Narkoman po moje v vladi nima kaj početi. Odvisen človek pač ni svoboden, in kot takšen ne more in ne sme zastopati interesov vseh nas. To seveda ne pmeni, da kakšna “rekreativna” postulovščina ni dopustna. Tako kot se ga pač lahko kdaj pa kdaj napije (in potem pokliče taksi), če pa postane alkoholik, pa pač v vladi nima kaj početi.

Kaj konkretno si predstavlja Zmago pod “ignorant“, ne vem. Mene to vedno spominja na podobno besedo iz francoščine, kjer to označuje debila. Skratka omejenega, močno inteligentno podpovprečnega človeka. Z IQjem tam okoli 80. z vsem spoštovanjem do tako ali drugače prizadetih, ampak tudi takšen človek ne sodi v vlado.

Skatka vsaj del Jelinčičeve izjave je hudo žaljiv za vlado. Če vlada na to ne bo odreagirala s tožbo potem najbolje da kar odstopi. Ker to bi jasno pomenilo, da je popolnoma izgubila samospoštovanje, s tem pa tudi spoštovanje državljanov. Vlada brez spoštovanja, je pa kot policaj, ki ga vsak mulc pošlje v 3pm in pošlje domov. To enostavno ne gre.

Neazadnje, če se vlada ne obrne na sodišče, pokaže tudi, da mu ne zaupa. Kako naj mu potem zaupamo državljani?

Še minutka za slovenski jezik (iz SSKJ):

homoseksuálec -lca m (ȃkdor čuti spolno nagnjenje do oseb istega spola

narkomán -a m (ȃkdor uživa mamila iz bolezenske sle: zanj pravijo, da je narkoman; zdravljenje narkomanov 

ignoránt in ignorànt -ánta m (ā á; ȁ á) ekspr. neveden, omejen človek: ta človek je popoln ignorant; razglasiti, veljati za ignoranta / literarni ignorantignorant v psihologiji 

Pa še malo francoskega:

adj. – ignorant de, ignorant, qui manque d’éducation, d’(un) ignorant (un comportement), qui trahit l’ignorance

Detajkunizacija Slovenije v organizaciji Dnevnika

V ponedeljek sem se v Klubu Cankarjevega doma udeležil Razprave o detajkunizaciji Slovenije v organizaciji časopisne hiše Dnevnik.

Udeležila se je je ministrica za gospodarstvo Darja Radič, profesor EF Marko Jaklič, direktorica SKB Cvetka Selšek, predsednik uprave Kolektorja Stojan Petrič, direktor ATVP Damjan Žugelj, šef Mercatorja Žiga Debeljak ter predsednik uprave Poteza skupine Branko Drobnak.

Moj zapis ni namenjen poročanju o tem kar so govorili, ampak bom pokomentiral par točk, ki so se mi vtisnile v spomin. Posnetek je sicer na voljo na spletnih straneh Dnevnika.

Prvo kar me je zmotilo je bilo mnenje ministrice, ki je namigovalo na to, da je bila detajkunizacija načrtna. Je bila figo. To, da je par tajkunov v Sloveniji kao izgubilo svoje premoženje, je posledica zaostrenih razmer na svetovnih finančnih trgih, kar je povzročilo konsolidiranje kreditnih portfeljev bank, s tem pa so tisti, ki niso imeli ustrezno usklajene ročnosti virov in sredstev zašli v težave. Ker so bili managerski prevzemi, popularno imenovani tajkunski prevzemi, financirani s krediti tudi tujih bank, so se začele težave. To, da je pozicija sprejela zakon, ki je prepovedoval podaljšanje tajkunskih kreditov je sicer pomagalo debeitev snežne kepe, vendar jo je po hribu navzdol pognal prosti trg in tuje banke.

Če bi Bavčar in Šrot bila zadolžena le pri NLBju, sem prepričan, da se jima projekt ne bi tako zalomil.

Seveda je pomagalo tudi to, da v času recesije je manj denarja. Je manj denarja za delitev med priviligiranimi elitami. In se jasno pojavijo trenja. Načrtna detajkunizacija? Pravljica za otroke. Srečo smo imeli. Nič drugega.

Damjan Žugelj je v tej luči večino krivde zvalil na centralno banko, ki je nadzornik bank. In ja, tudi sam sem se spraševal kako je recimo v primeru managerskega prevzema BTCja NLB mirno gledala, kako je namensko pridobljen denar se nenamensko uporabil.

Spomnimo. BTC je izdal obveznice za graditev vodnega parka, danes poznanega kot Atlantis, takrat je bil pa še brez imena. NLB je odkupila veliko večino obveznic (če se prav spomnim več kot 99%). Da to ni bilo prijateljsko kreditiranje, lahko obrazložite svojim otrokom pred spanjem, pa vam ne bodo verjeli.

Vendar je bilo do začetka gradnje še dve leti. Zato so, kakšno naključje, z tem denarjem odkupili lastne delnice, ki so se, kakšno naključje, zbrale pri eni tuji banki, ker so šli kao kotirati na tuje trge, pa se nekako ni izšlo po pričakovanjih, pa so potem te delnice želeli potegniti nazaj. In zato jih je tuja banka zbrala. BTC pa, ker je “slučajno” imel višek denarja, je to pač odkupil. Z umiom teh delnic so dotakratni  mali lastniki, postali večinski. Seveda so naključno to bili ravno iz manangementa BTCja.

Načeloma s tem ni nič kaj veliko narobe. Eden bolj čistih managerskih prevzemov. Ampak vedno me je čudilo, zakaj je NLB mirno gledala, da BTC denar za Atlantis potem porabi za svoje interne špekulacije??? Če jaz posodim nekomu denar, da si zgradi bajto, pa si le ta kupi potem s tem denarjem avto, se mi bodo prižgale vse možne rdeče lučke? Ali je to sploh resen človek? Ali bo res potem lahko odplačal ta kredit? In, če si že NLB, zaradi prijateljskih odnosov s tem ni belila glave, bi si lahko njen nadzornik Banka Slovenije.

Še bolj si bi lahko Banka Slovenije belila glavo ob posojilih, ki jih je NLB dal Bavčarju, Šrotu pa še komu. Ampak je pač molčala. In to je tisto, česar jih krivi g. Žugelj. Da banke pri posojanju niso sledile bančnim pravilom, ampak bolj tovariškemu sodelovanju. Da ta dim ima nekaj ogna se je jasno pokazalo v primeru Istrabenza, kjer so poleg NLBja sredstava posojale tudi tuje banke. S to razliko, da so svoje kredite imle bistveno bolje zavarovane.

Ministrica je tudi omenila, da bi bilo potrebno slabe naložbe umakniti. Omenjala slabo banko, ipd… Skratka, ok, banke so zajebale. Ampak vseeno jih rabimo. Dejmo jim pomagat. Odkupimo slabe terjatve, pa naj se kdo drug z njimi ukvarja. Lepo in prav, verjento pa bi se ustavilo pri ceni teh terjatev. Namreč tržna cena je verjento blizu nule, če sedaj to neka državna banka ali sklad odkupi po nominalni vrednosti ni to nič drugega, kot reševanje riti bančnikom. Za denar davkoplačevalcev se razume. Čeprav po pravici povedano, mislim da ministrica tega ni ravno direkt zagovarjala.

Me je pa presenetila ideja šefa Poteze, g. Branka Drobnjaka. Nekako tako je razmišljal. Če bi cene delnic na borzi zrasle, bi banke potrebovale manj rezervacij, s tem bi imele več denarja, in bi lahko dajale več kreditov, ter s tem pomagala pri odpravi recesije. O sveta preproščina! Dvignimo cene na borzi in problemi bodo odpravljeni. Najbolje z vladnim dkretom, ali kako?

Cvetka. O Cvetki Selšek, glavni bančnici SKB banke nisem še nič napisal. Škoda, ker je bila dejansko biser med zbrano elito. Glas razuma. In če bi tam glasovali za bodočega mandatarja, bi podpisal zanjo. Jasno je povedala, da če kdo išče rešitev v tem, da bodo banke dajale kredite tam, kjer jih ne smejo, je teslo. Ona sicer ni uporabila tega izraza, sem pa prepričan, da se z njim strinja. Marsikateri politik sedaj išče izhod iz krize v tem, da bi banke dajale več kreditov, ker pač podjetja potrebujejo denar. Celo zakone sprejemajo na to temo. Ampak ali nismo v krizo zašli ravno zato, ker so banke dajale nerazumne kredite? Klin se s klinom izbija, mar ne. Predlagam da naslednjič, ko boste pijani, zvrnete še dva ta kratka za povrh. Garantirano se boste streznili. Nekoč prav gotovo.

Tudi gospod Petrič iz Kolektorja, lahko označim za glas razuma. Preveč se govori o prerazdeljevanju, premalo o ustvarjanu, bi povzel njegove besede. Pa zelo jasen je tudi bil, koliko kogarkoli briga, kakšno poslovno politiko, vključujoč plače, ima podjetje. NIKOGAR! Razen managerjev in lastnikov. Lepo je tudi poedal razliko, kako so se managerji njihovih podjetij v Nemčiji lotili krize v primerjavi s tukajšnjimi. V Sloveniji so se jasno obrnili po pomoč k državi, v Nemčiji pa … iskanje novih trgov, novih izdelkov, optimizacija.

Definitivno vrhunec pa so bila vprašanja obiskovalcev. Svoj referat je podal direktor Dnevnika, ki se ga pač ni smelo prekinjati, ampak nadaljne tri vključujoč Vladimirja Stresa, bi pa mirno lahko po prvem stavku vrgli ven.

Obiskovalci smo prišli zaradi gostov. Vprašanja so jasno zaželjena. Nismo pa prišli poslušati verjento že dolgoletne razvijajoče se litanije, kjer je še sam govorec davno pred pričetkom te razprave pozabil, kaj je sploh želel povedati. Organizacijski kiks. Predlagam vsem organizatorjem podobnih dogodkov, da vprašanja gledalcev raje zbirajo v pisni obliki. Dvomim, da bi jih tokratni “spraševalci” bili sploh sposobni zapisati.

Kaj pa porečejo mediji:

Malenkost

Na zadnjem sprehodu po središču ljubljane, sem ob vhodu v eno od trgovin opazil zanimivo rešitev. Majhno sponko, na katero lahko obiskovalke privežejo svojega psa.

Majhna, pa vendarle verjetno za lastnice psov, velika rešitev. Ugane kdo, katera je ta trgovina?

Pahorjev spopad s krizo

V prejšnjem DELU mi sta padla v oči dva grafa. Oba prikazujete kje je Slovenija v dveh kategorijah primerjalno s Češko, Slovaško in Madzarsko. Verjetno, če bi takšno vprašanje postavili ljudem na ulici, bi večina odgovorov postavljala Slovenijo na sam vrh, ali vsaj v zlato povprečje. Vendar ne! Smo zadnji. Najslabši.

Seveda je mogoče, da gre za tako izbrana kriterija, da bi se prikazalo, kar se pač je želelo prikazati. Podobno, kot pač vlada prikazuje na semaforu, kar pač želi prikazovati. Ampak o tem naj presoja vsak sam.

photo

20 let nazaj, smo dejansko imeli najboljše izhodišče izmed vseh nekoč socialističnih dežel. Kako smo ga izkoristili?

Psihiatrinja Elisabeth Kubler – Ross je v svoji knjigi O smrti in umiranju takole naštela faze človekovega odziva na smrt bližnjega: zanikanje, jeza, taktiziranje, depresija, sprijaznjenje. Ta vzorec so pozneje povzeli mnogi drugi in ga prenesli v številne druge kontekste, kjer prav tako dobro opisuje običajen odziv na negativne dogodke. (skopirano od crta)

Kaj mislite, v kateri fazi se trenutno nahaja Slovenija?

Running sushi kosilo v Ljubljani

Moje najmlajše se niso želele nič pogajati in tudi obljubljena podkupnina ni pomagala, tako da sem se moral podrediti demokraciji, ki je z 2:1:1 odločila obisk Running sushi in wok v Ljubljanskem šoping centru. Sicer sem kar prepričan, da otroke bolj kot sama hrana (jedli sta v glavnem rakov čips in McNuggetse) privabi samo dogajanje. Namreč premikajoči se krožniki s hrano, ki jo potem lahko po mili volji vzameš, so pač nekaj nevsakdanjega.


Sem pa danes, malce zato, da imam potem slabo vest, verno poslikal vso pojedeno hrano. Sedaj pa lepo prosim, povejte po resnici, sem pojedel preveč?

[Read more →]

24ur.com – Padel režim v Tuniziji

Slovenski mediji poročajo, da je danes v Tuniziji padel režim. Zanimivo. Pred cirka dvema mesecema sem bil, tam in ni bilo videti nikjer nobenega režima :-))

Res so bile kar pogoste zastave in slike predsednika, ampak temu je bilo tako, ker je bilo ravno pred njihovim največjim praznikom.

Kakorkoli, verjetno se za večino ljudi ne bo nič spremenilo.

Dve soočenji namesto enega

Včeraj sem se imel namen udeležiti soočenja okoli zakona o malem delu z ministrom dr. Ivanom Svetlikom na Biotehnični fakulteti. Žal so ob začetku napovedali, da se je minister upravičil. Nadomeščala ga je pa ena anemična(*) državna sekretarka, moderator je pa tudi nastop začel tako, da sem raje odjadral na drug podoben napovedal dogodek, na Ekonomski faulteti.

Tam se je obetal Vito Rožej, ki bi zadevo znal narediti zanimivo, pa se je žal opravičil. Predstavnik ministrstva, g. Zoran Kotolenko pa je vseeno bil precej bolj živahen, kot njegova kolegica na Biotehnični fakulteti.

[Read more →]