Včeraj sem se imel namen udeležiti soočenja okoli zakona o malem delu z ministrom dr. Ivanom Svetlikom na Biotehnični fakulteti. Žal so ob začetku napovedali, da se je minister upravičil. Nadomeščala ga je pa ena anemična(*) državna sekretarka, moderator je pa tudi nastop začel tako, da sem raje odjadral na drug podoben napovedal dogodek, na Ekonomski faulteti.

Tam se je obetal Vito Rožej, ki bi zadevo znal narediti zanimivo, pa se je žal opravičil. Predstavnik ministrstva, g. Zoran Kotolenko pa je vseeno bil precej bolj živahen, kot njegova kolegica na Biotehnični fakulteti.

Poleg že omenjenega predstavnika ministrstva, so uvodne razprave podala še prof. Kovač, in ena doktorska študentka. Sploh slednja je s svojo vsebino želela dogodek narediti bolj strokoven, dejansko pa ga je naredila za bolj dolgočasnega.

Nato pa je do besede prišel še Rok Primožič, predstavnik študentov, Dejan Radunić (Zares Aktivni, podmladek Zares) in na koncu dr. Radoslav Stanislav Pejovnik, rektor univerze v Ljubljani.

Na kratko: razmerje je bilo 5:1 ZA Zakon o malem delu. Kar se mi zdi precej velika napaka. Takšen dogodek potem ni razprava ampak enostransko mantranje. Med poslušalci pa je bilo verjetno ravno obratno. Same predstavitve, pa tudi malce vprašanj z odgovori na koncu, enostavno ni bilo vredno obiska.

Recimo doktorska študentka je na vsak način želela prikazati, da podaljševanje študija zmanjšuje možnost pridobitve zaposlitve. Ok. Sliši se logično. Tisti, ki dlje študira, je verjetno manj sposoben, in težje dobi službo. Kakšno vezo ima to z malim delom? Nikjer ni bilo pa prikazano, ali morda tisti, ki delajo med faksom, potem lažje dobijo službo? Kar bi od raziskave, ki želi biti strokovna, nekako pričakovali.

Če ob tem še pogledamo kakšne pamflete je pripravila študentska stran, in kakšno brošuro (ja, ne označujem jo za pamflet, ker je vseeno na višjem nivoju) vladna, je jasno, da se bomo na referendumu bolj kot o samem zakonu znova odločali med partizani in domobranci, med našimi in njihovimi, med pikčastimi in progastimi. Kar je škoda. Ker res ne bi bilo potrebno.

anémičen -čna -o prid. (ẹ́) med. ki ima anemijo, slabokrven: anemičen bolnik; postati anemičen // knjiž. neizrazit, medel: literatura je postajala vedno bolj anemična; osebe v povesti so nekam anemične ♪