Entries Tagged as 'kolesarski izlet'

Nostalgična tura

V teh dneh, ko je nostalgija po, na srečo minulih, časih skorajda uzakonjena, sem se nostalgično odpravil na kolesarsko turo. Toško čelo, sv. Katarina, sv. Jakob, pa potem proti Medvodam.

Pred davnimi leti sem namreč živel na Brilejevi v Ljubljani, in s kolegom sva imela Toško + Katarino za standardno turo. Po pravici povedano se prav veliko več ne spomnim, v romantičnem delu spomina pa so ostali precej krajši in položni klanci, kot sem jih srečal danes :-))

Ni pa recesija prizanesla tudi temu delu Slovenije. Čeprav se ne spomnim prav dobro, ampak definitivno je od tistih dni zraslo gor kar precej novih hiš oziroma bolje rečeno rezidenc.

[Read more →]

Kampiranje ob Nadiži

Nadiža je najtoplejša alpska reka, ki teče po najzahodnejšem delu Slovenije in se izliva v Sočo. In za razliko od Soče je res topla. Ta vikend, ko smo tam kampirali, se po temperaturi lahko komot primerja z Kolpo v bolj mrzlih dnevih. Tako da se komot lahko okopaš, pa še prijetno se ohladiš.

img_3689

Glede na to, da teče kar precej po kanjonih mi ni najbolj jasno kje se ogreje. Res pa je vse skupaj le kakšnih 300 metrov nad morjem. Na več mestih ob Nadiži so primerni tolmuni za kopanje, v bližini kampa pa so malce umetno pripravili malce večje področje za kopanje.

[Read more →]

Kobariški stol (1673m) z biciklom

Ker smo kampirali ob Nadiži, mi je petek in soboto bližnji Stol s svojimi serpetinami delal skomine. In, ker sem bicikel imel s sabo odločitev ni bila ravno težka. Pa čeprav mi je od opreme poleg bicikla manjkalo malodane vse, kolesarski čevlji, ćelada, hlače, majica in predvsem rokavice. Ampak saj je bicikel dovolj. In dva bidona vode (isostar sem tudi pozabil) pa 2 x milky way.

stol

O vzponu ni kaj veliko za povedati. Goniš v hrib. Praktično neprestano.Najprej od Podbele do Borjana in nato naprej do Sedla. Nato se pa lep asfalt zaključi in zavijem desno proti Stolu (lepo označeno). Sam makadamski kolovoz po pobočju je različen. Ne preveč strm, podlaga pa vse od trde, do zelo mehke. Tu pa tam tudi precej grob gramoz z že malce neugodno velikimi kamni. V bistvu zelo lepo speljano, in komot se gre lahko tudi z avtomobilom, če vam ga le ni preveč škoda.

[Read more →]

Nedeljsko romanje po cerkvah

V nedeljo se spodobi obisk cerkve. In tako sem se odpravil. V bistvu nisem prišel v nobeno, zato pa sem prišel do dvehimgp4017. Pa še par jih po poti pozdravil. Prva mi je bila na poti sv. Trojica (Žeje) 530m, nato pa  naprej do Zg. Javorščice pa spust preko spodnje istega imena, pa v Krašce in naprej v Moravče. Od tam pa do Hrastnika in naprej na Limbarsko goro (773m).  Kjer sem si drznil pred cerkev postaviti lasten oltar. Spust nazaj, pa malce v hrib do Jožeta na radler (Hvala Jože).

Po pavzi pa spust nazaj v Moravče, tam pa zavoj proti Lukovici, ker sem pa vmes srečal tablo za Gradiško jezero, sem se ga spravil pogledati. Da vidim kje je to kolega imel zadnjič jadralno regato med temi brdi. No kar zanimivo jezero in okoli njega pot, tako da je idealno za sprehajanje bolj sprehajalno usmerjenih sprehajalcev (mater sem jasen). Nato pa Lukovica, Rafolče, Rova in domov.

Ponovitev kamniške

Ker so bili prejšnji dnevi precej namočeni, sem se danes v čast prazniku dela odločil da ponovim ponedeljkovo turo v Kamniško Bistrico.

Garmin mi je nameril 0.8 km več, verjetno, ker je kasneje ujel GPS signal iz satelitov. Povprečno hitrost sem imel 23,5 km/h prejšnjič pa 22,9 km/h, temu ustrezno pa tudi srčni utrip 140 vs 132. Zanimivo pa da sem zadnjič po garminu porabil precej več kalorij. Kako to on računa, je verjetno jasno le njemu, vsekakor pa to dobro kaže koliko (ne)zanesljivi so takšni podatki.

No glavna razlika je pa v višinskih metrih. Zadnjič sem jih baje imel 924, danes pa le 601. In to na popolnoma isti progi. Svašta.

Še gps track na gps-race.com.

Lepo je dan zaključiti na biciklu

Po trodnevnem potepanju po Avstrijkem Štajerskem, ogledu svetovnih znamenitosti v MiniMundusu (Blejski grad je v delu) in obilnem kosilu je ostalo le eno. Preostanek dneva preživeti na kavču. Oziroma po krajšem razmisleku se je ponudila še ena opcija. Na bicikl.

Na bicikl in v Kamniško Bistrico. Izbral sem jo zato, ker ne vem koliko je bilo dežja prejšnje dni, in kakšne so razmere na neasfaltiranih poteh, do tja pa pelješ lepo po asfaltu.

Dve uri in dvajset minut, skoraj 54km, 924 višinslkih metrov in baje 3194 kcal. Dovolj za dan, ki se je začel v 234 km daleč :-))) Če dobro razmislim, bi bilo morda bolje, če bi tam kar štartal z biciklom, pa bi lahko popoldansko tudi v Kam. Bistrico izpustil.

Zadnjič, ko sem šel v Kamniško Bistrico za zaključek daljše ture, sem rabil od Stahovice do Koče 4 minute več, kot danes. 30:27 vs. 34:53.

Kolesarska tura okoli Kamnika – Kamniška bistrica

Po včerajšnjem nažiranju, je danes sledila pokora. 8:00. Bicikl. Proti Kamniku. Nato proti gornjemu gradu, pa Pavlovče. In potem malce bolj gozdne poti z lepimi jasami, in spust proti Potoku. Nazaj proti Kamniku. In še en vzpon do Doma v Kamniški Bistrici.

Malce več kot 72km, malce manj kot 4 ure. 4200 kcal pravi moj garmin. 1300 višincev.

Prvič letos vozil s kolesarskimi čevlji, in valjda padel. Tik pred koncem v kamniški bistrci, kjer mi menjalnik ni takoj zagrabil, ko pa je, pa se je vse skupaj čudno izteklo. No, tako pač, da sem najprej pomislil, o padel bom. In potem sem res. Pred tem pa s svojim krikom prestrašil še kopico turistov.

[Read more →]

Sv. Trojica – kolesarska tura

Čeravno imam zadnje dni kar precej gužvo zaradi zaključka par projektov, sem si vzel čas da malce prezračim glavo, in pretegnem ude. Odpravil sem se do sv. Trojice.

V bistvu sploh ni bilo toplo. Sicer se je sonce nekaj matralo, ampak kar nekja poti je bilo tudi po senci. In temperatura nekako niti ni bila primerna za kratke hlače. Pa gor je še nekako šlo, dol je pa kar zeblo. Še najbolj v prste na rokah.

Še GPS tracki: track 1, track 2

Tragična kolesarska tura – dve žrtvi

Danes sva šla z M. s kolesom do Črnomlja. Za razliko od zadnjič sva šla na Kočevje, nato pa čez Kočevski rog proti Koprivniku in nato v Črnomelj. Vreme je bilo ok, malce mokra cesta, tako da je malce močilo od spodaj navzgor. Pa neke pretirane vročine ni bilo, tako da so dolgi rokavi kar prav prišli. V bistvu me je v noge kar zeblo, ker nisem imel nogavic. In pri Turjaku se je kar lepo videla sapa, kot bi bili že krepko v jeseni.

Pokrajina, še posebej Kočevski rog, je zelo lepa. Pozna se že malce višja lega, nisem si pa mislil, da je v bistvu precej planotasto vse skupaj. Nekoč so tu prebivali kočevarji, ki so bili nemškega rodu. Kdaj so prišli v te kraje žal ne vem, ker je bil ta del naše zgodovine v času, ko sem hodil v šolo, pač nepomemben, da ne rečem prepovedan. Odšli so pa v času druge svetovne vojne najprej na spodnjo štajersko, nato pa v Nemčijo, v strahu pred revanšizmom. Koprivnici se vidi, da je nekoč bil precej pomembnejši kraj. Je na lepi legi, ampak trenutno se nekako postavlja nazaj s pomočjo vikendašev. V minulih desetlejih pa so ljudje iz tega konca verjento predvsem odhajali.

Na tem področju pa danes živi kar nekaj medvedov, na katere nas spominjajo oznake na drevesih. Neke zelene medvedje šape. Verjento z namenom, da se mimoidoče opozarja na to, kdo je šef v teh gozdovih.

Kakšen tempo sem vozil se lepo vidi iz podatka, da sem zadnjič, ko sem peljal sam, imel povprečen pulz 123 bpm, danes v dvoje pa 95 bpm.

Sedaj pa še žrtvi. Prva je bila nedolžna čebela, ki se je zaletela vame in me pičila v mezinec. Seveda tega ni preživela. Zanimivo pa da mi je prst začel otekati šele ene 4 ure kasneje. Nato pa sem ob spustu, malce naprej od enega praznovanja (spodaj na sliki), v izogib temu da mi črna mačka prečka pot, le to kar lepo povozil. No ja, v bistvu ni bilo namerno. Pa tudi mačka ni bila mačka, ampak mala mucka, mladiček. Ki je tako dokaj drago plačala svojo neizkušenost. Scer je preživela, ampak verjetno tudi poškodbe niso bile zanemarljive :-((( Ob tem sem se na ves glas zadrl “O F..K”, in tako verjetno pobral kar precej začudenih in očitujočih pogledov praznovalcev, ampak sem bil že mimo.

Po tej poti je do Črnomlja cirka 10 km več, pa tudi malce več vsponov je. Naslednjič bom pa probal peljati nekje med obema dosedaj prepeljanima variantama. Do Kočevja se namreč pelje po kar precej prometni cesti, kjer kar divljajo, in ni ravno prijetno.

Moj garmin Forerunner je to časovno malce daljšo tur zmogel brez problemov. Tako da baterija je kar zmogljiva. Za navigacijo, ki je danes ni bilo prav veliko pa je spet skrbela Nokia 6110 Navigator.

GPS track na gps-race.com.

Kolesarska tura: Trzin – Črnomelj in leteči polž

Da ne bi v teh olimpijskih dneh športal le pred TVjem, sem se odločil za eno turico do Črnomlja. Z biciklom seveda. Štartal sem mace po Debevčevem bronu, prišel pa kar precej pred Kozmusovim zlatom. Krasen dan torej.

Glavnina te poti je žal ravno vspon na Brezje po dobrih 80 kilometrih kolesarjenja, kar se seveda že pozna. Sam vspon sicer ni nič posebnega. Prav prijazen je. Le malce pozno pride na vrsto :-))

Velik del se vozi ob Krki. Vožnja ob reki, s tokom, mij vedno v veselje, ker ima pač voda to lastnost da teče vedno navzdol. Tako da so ponavadi ob takšnih poteh kakšni večji vzponi neobičajni. Do same krke grem iz Grosuplja ponavadi čez gozd kjer je tudi nekaj kar dobrega makedama.

Malce sem na startu imel sicer trde noge, od petkovih Trojan seveda.

Še dva dogodka je za omenit. Če ne v Črnučah sem na stegnih nekaj začutil. Pogledam, in izgledalo je kot nko gnilo jabolko ali nekaj takšnega. Bolj kot ne nagonsko sem z roko odstrani. In ob tem se nekako zavedel da je šlo za polža. Tistega rdečega. Malce razmesarjenega. Hudo. Od kje je priletel??? Ha, verjento sem ga prislonil na semaforju, ko sem pritiskal na gumb za zeleno. Nop. Kako naj ga pritisnem z notranjo stranjo stegna? In takrat me prešine. Povozil sem ga, in guma ga je odvrgla na moje stegno. Mislim da bom šel nabavit blatnike. Si predstavljate da vam odleti v faco?

Nisem še dobro predelal tega dogodka, ko sem na naslednjem semaforju malce krožil, čakajoč na zeleno luž. In se malcepreveč nagnil, in z pedalko zadev v tla. Čevlje pa vpete na pedalko. Nekako sem se že videl na tleh. No na srečo sem se ujel. S čevlji je treba biti previden.

GPS track: www.gps-race.com