Da ne bi v teh olimpijskih dneh športal le pred TVjem, sem se odločil za eno turico do Črnomlja. Z biciklom seveda. Štartal sem mace po Debevčevem bronu, prišel pa kar precej pred Kozmusovim zlatom. Krasen dan torej.

Glavnina te poti je žal ravno vspon na Brezje po dobrih 80 kilometrih kolesarjenja, kar se seveda že pozna. Sam vspon sicer ni nič posebnega. Prav prijazen je. Le malce pozno pride na vrsto :-))

Velik del se vozi ob Krki. Vožnja ob reki, s tokom, mij vedno v veselje, ker ima pač voda to lastnost da teče vedno navzdol. Tako da so ponavadi ob takšnih poteh kakšni večji vzponi neobičajni. Do same krke grem iz Grosuplja ponavadi čez gozd kjer je tudi nekaj kar dobrega makedama.

Malce sem na startu imel sicer trde noge, od petkovih Trojan seveda.

Še dva dogodka je za omenit. Če ne v Črnučah sem na stegnih nekaj začutil. Pogledam, in izgledalo je kot nko gnilo jabolko ali nekaj takšnega. Bolj kot ne nagonsko sem z roko odstrani. In ob tem se nekako zavedel da je šlo za polža. Tistega rdečega. Malce razmesarjenega. Hudo. Od kje je priletel??? Ha, verjento sem ga prislonil na semaforju, ko sem pritiskal na gumb za zeleno. Nop. Kako naj ga pritisnem z notranjo stranjo stegna? In takrat me prešine. Povozil sem ga, in guma ga je odvrgla na moje stegno. Mislim da bom šel nabavit blatnike. Si predstavljate da vam odleti v faco?

Nisem še dobro predelal tega dogodka, ko sem na naslednjem semaforju malce krožil, čakajoč na zeleno luž. In se malcepreveč nagnil, in z pedalko zadev v tla. Čevlje pa vpete na pedalko. Nekako sem se že videl na tleh. No na srečo sem se ujel. S čevlji je treba biti previden.

GPS track: www.gps-race.com