Danes sem se odločil, da grem spoznat še nadaljevanje poti od Zlatega polja proti Trojanam. V bistvu je na kolesu včasih prav dolgčas, zato je dobro včasih odpeljati kakšno novo turo. Imajo pa nove ture dve slabe lastnosti. Prva so neznani vsponi, druga pa neznani spusti. Ampak to pač spada zraven.

Do Preserja pri Zlatem polju sem enkrat že odpeljal, in si ga zapomnil! Ker tam gor je en svinski vzpon, ki je res strm. In se ga nič kaj prida nisem veseli. Ampak kakor se je izkazalo, me je pot do Trojan vodila mimo zloveščega vspona.

Tukaj se je izkazala Nokia navigator 6110 z Google maps. Že doma sem si ogledal pot, in videl da po tistih hribih kar mrgoli nekih cest in odcepov. In sem si lepo sprintal zemljevid. In ga pozabil doma. In tako mi je ostal google maps na mobilniku, kar se je pa izkazalo za precej boljšo varianto kot sprintan zemljevid. Sicer je ekran malce majhen, ampak pri zemljevidu je pa problem, ker pač ni nujno da veš, kje si. In na tej poti je bilo kar nekaj odcepov, ki jih na zemljevidu ni, in bi me komot lahko zavedli in bi prezgodaj kam zavil. Pa tudi par odsekov poti je vmes takšnih, da bi brez GPSa bil kar v dvomih, ali sem na pravi poti. Nokia pa je to z odliko opravila.

Sama pot je v glavnem asfaltirana, le zadnji del proti Trojanam je bolj gozdna pot. Kraji so seveda lepi. Kar nekaj poti je nad 750 metrih višinske razlike, najvišje pa pride do cirka 900m (Prelaz Trojane je na 609m).

Razen par pudljev ni bilo omembe vrednih psov alergičnih na kolesarje.

Ko sem se bližal Trojanam mi nekako ni bilo jasno, kje bom prišel na glavno cesto. Nekako nisem imel v spominu, da bi bil tam kakšen odcep. In ko sem po karti bil že zelo blizu, mi na prvi pogled ni bilo jasno, kje bom ven prišel. No tudi na drugi pogled mi ni bilo. Ven se pa pride malo pod gostilno, na savinjski strani, tako da je bilo treba do gostilne še malo v hrib.

Nazaj me je ves čas lovil dež, zato sem šel kar po najhitrejpi varianti, se pravi po nekoč glavni cesti med Mariborom in Ljubljano.

Celotna pot.

Še par slik: