Medalje na olimpijskih igrah – interaktivna predstavitev
Ena zanimiva interaktivna predstavitev medalj na olimpijskih igrah.
Vaje iz razmišljanja, pisanja in besedičenja. (by jeanmark)
Ena zanimiva interaktivna predstavitev medalj na olimpijskih igrah.
Za razliko od klasičnega cestnega kolesarstva je gorsko kolesarstvo povsem individualni šport. Pri cestni preiskušnji se veliko taktizira, sploh je pa to ekipni šport. Res da ne na olimpijskih igrah, je pa recimo na Tour de France.
Gorsko kolesarstvo je pa čisti individualizem, kjer se kolesar spopada predvsem s samim seboj in naravo. In pa spremembami dinamike. Ne vem kateri šport je primerljivo dinamičen. Ok, pri recimo ekipnih športih z žogo, smo priča podobnim dinamikam, kjer se tempo neprestano spreminja. Ampak od individualnih mi pa noben ne pade na pamet.
Ekstremni vzponi, kjer ali pritisneš do konca ali pa sestopiš, se spremeni v ekstremni spust, kjer brez popolne koncentracije pač odletič čez balanco, kot se je meni zgodilo na letošnjem Grosupeljskem maratonu. Če sem prav videl so imeli le na dveh mestih možnost malce spustiti balanco in kaj popiti.
Za razliko od Atenskega se mi zdi da so tega lahko prevozili praktično vsi. Na Atenskem so imeli mesto, kjer je le prvi ali drugi prišel čez brez sestopa, ostali so pa praktično v vsakem krogu razjahali. Če gre za biciklizem je prav da se biciklira in ne teče :-))) Sploh v kolesarskih čevljih.
Tehnično je morda zanimivo, da imajo bicikli le spredaj vzmetenje, kar je sicer jasno, saj vsaka vzmet, sploh pa zadnja, porablja energijo. Da bi med vožnjo nastalvjali vzmetenje, ga bokirali, pa letos nisem opazil. Morda je tehnika toliko napredovala, da to več ni potrebno :-)) Ali pa so enostavno ugotovili da prednost, ki ga to prinaša ne odtehta dodatnega, predvsem miselnega, napora.
V Atenah se mi zdi da je par tehmovalcev imelo mono vilico na prvem kolesu. Se pravi da je kolo pritrjeno le na eni strani. Na Pekingških OI takšnega nisem opazil.
Zmagala sta Francoza, nato pa sta sledila dva Švicarja. Alpe RULES!
Blaža Klemenčič, ki je zastopala Slovenijo pa se letos žal ni izkazala. Bila je ujeta za krog, kar v tem športu pomeni da lahko odideš na počitek :-))
PS: Vsekakor eden pravih olimpijskh športov!
Na sprejemu našega zlatega Primoža Kozmusa v Brežicah, Janša ni bil deležen ravno velikega navdušenja. Lahko bi rekli, da je bil kar krepko izvižgan.
[kaltura-widget wid=”zkodz10fco” size=”large” /]
In težko bi rekel, da se mi to ne zdi zasluženo. Nekako razumem, da so Primožu čestitali na odru organizatorji. Da pa se je zraven prislinil še Janša, pa mi nekako ne gre v račun. Kot da bi želel promovirati predvsem sebe. Precej modreje je naredil minister Zver, ki je vse naše olimpijce sprejel na Letališlu Brnik, kjer je bil sicer obsojen na gužvo in kar dolgotrajno čakanje. Ampak je vsaj pokazal, da je pripravljen nekaj narediti zato, da mediji posnamejo nejgove čestitke.
Pa kaj čmo, volitve se bližajo.
V jadranju. Razred laser. Čestitke.
V Atenah je Vasilij Žbogar osvojil bronasto medaljo, letos nadaljuje s srebrno. Upajmo, da bo z zlato nadaljeval v London. Na zlato pa upamo tudi danes v gimnastiki. e bi omenjal imen,ker to prinese slabo karmo :-)))
Napoved Sports Illustrated (znova zgrešeno, no ja, njihov drugi je zamgovalec, njihov prvi ni med prvimi 10imi, njihov bronast pa 6.)
Laser (one-person dinghy)
G: Tom Slingsby, Australia
S: Paul Goodison, Great Britain
B: Rasmus Myrgren, Sweden
PS: Zna biti da imamo največ medalj na kilometer morske obale.
Gre za hrvaškega telovadca, ki je na konju z ročaji si priboril srebrno medaljo.
Da olimpijske igre niso le športni dogodek je verjento jasno vsakomur. Že če samo pogledamo spisek uglednežev, ki so prišli na otvoritev olimpijskih iger na čelu s američkim predednikom Bushem, nam je to hitro jasno.
Ne morem pa si kaj, da ne bi bil presenečen nad nastopom Tajvana, pa tudi nad tem, da se to ne zdi čudno nobenemu drugemu. Vsaj zasledil do sedaj tega nisem.
Kitajci so namreč mnenja, da je Tajvan v bistvu njihovo ozemlje. In Tajvan se lahko le izdatni ameriški pomoči, tako materialni še bolj pa verjento politični, lahko zahvali, da ga Kitajci še niso zavzeli. Da kitajcem uporaba sile ni ravno tuja, so lepo pokazali na trgu nebeškega miru, kjer so stavkajoče študente kar lepo pregazili s tanki.
Celotna zgodovina Tajvana je opisana na wikipediji, naj tukaj le dodam, da je moderni Tajvan v bistvu zatočišče Chiang Kai-sheka in njegovih sobojevnikov, ki so v kitajski državljanski vojni oz. revoluciji bili na napačni strani, in so se umaknili pred komunisti.
Tako da je Tajvan tudi lep primer, kako lahko praktično isti ljudje napredujejo v demokratični ureditvi napram socialistično-komunističnim ekspirimentov. China 5,292 – Taiwan 30,126 GDP per capita. Seveda ne moremo vse razlike pripisati političnemu sistemu, ampak ….
Verjetno je pa to okoli Tajvana bilo dogovorjeno še preden so Peking odobrili kot prireditelja. Za Kitajsko relativno nizka cena, da se lahko pokažejo kot uspešna država s svetlo prihodnostjo in zadovoljnimi ljudmi.
Met kladiva je prinesel Sloveniji predvsem pa Primožu prvo olimpijsko zlato na letošnjih olimpijskih igrah v Pekingu. Morda nepomembno, ali pač, pa je razveseljujoče dejstvo, da je Primož vse mete opravil odlično. Zlato muje prinesel drugi met, so pa praktično vsi bili blizu medalji. To pa zmorejo le največji šampioni.
Primož je s tem pozlatil celotno reprezentanco, in postavil še višja merila za športnike za nadaljne igre.
Srebro in bron, sta si razdelila belorusa.
Tudi Marija Šestak ni od muh. V trosoku je pokazala največ do sedaj, se pravi odlično opravila svoj nastop. Žal pa to ni zadoščalo za več kot šesto mesto. Konkurentke so bile pač odličnejše. Vseeno pa si Marija zasluži samo pohvale.
Matt Edmonts, 4.4 zadnji strel. In vrnil Rajmonda med dobitnike medalj. Res mu je zadnji strel odlično uspel, 10.8, pa vendarle mu je medaljo podaril konkurent, ki je ustrelil eno največjih neumnosti svojega življenja. Odstrelil si je zlato medaljo.
Res ne vem, kaj delata ritmična gimnastika in sinhrono plavanje na olimpijskih igrah. Komot bi potem lahko uvrstili še latinsko-ameriške plese, ali rock-and-roll. Hkrati pa ni recimo športnega plezanja.
Tudi recimo vlečenje vrvi ali rugby bi si verjento bolj zaslužila biti med olimpijskimi športi, kot migoritna gimnastika. Pa ne to razumeti kot preziranje te dejavnosti. O ne, punce se verjento kar namatrajo in spotijo, in si zaslužijo svojo olimpiado. Recimo umetniško olimpijado kjer bi potem imeli: ritmično ginastiko, sinhrono plavanje, hitrostno bobnanje, pesnitve na temo, improvizacijo, stand up comedy, realisično in abstraktno slikarstvo ipd…
Tako kot ima šah svojo olimpiado. Le to bi lahko recimo razširili še z matematiko, iskanjem zvezd in programiranje.
In kateri so športi, ki bi po moje morali biti stebri olimpijskih igre?
Čestitke Luciji Polavder za bronasto medaljo na OI 2008.