Za razliko od klasičnega cestnega kolesarstva je gorsko kolesarstvo povsem individualni šport. Pri cestni preiskušnji se veliko taktizira, sploh je pa to ekipni šport. Res da ne na olimpijskih igrah, je pa recimo na Tour de France.

Gorsko kolesarstvo je pa čisti individualizem, kjer se kolesar spopada predvsem s samim seboj in naravo. In pa spremembami dinamike. Ne vem kateri šport je primerljivo dinamičen. Ok, pri recimo ekipnih športih z žogo, smo priča podobnim dinamikam, kjer se tempo neprestano spreminja. Ampak od individualnih mi pa noben ne pade na pamet.

Ekstremni vzponi, kjer ali pritisneš do konca ali pa sestopiš, se spremeni v ekstremni spust, kjer brez popolne koncentracije pač odletič čez balanco, kot se je meni zgodilo na letošnjem Grosupeljskem maratonu. Če sem prav videl so imeli le na dveh mestih možnost malce spustiti balanco in kaj popiti.

Za razliko od Atenskega se mi zdi da so tega lahko prevozili praktično vsi. Na Atenskem so imeli mesto, kjer je le prvi ali drugi prišel čez brez sestopa, ostali so pa praktično v vsakem krogu razjahali. Če gre za biciklizem je prav da se biciklira in ne teče :-))) Sploh v kolesarskih čevljih.

Tehnično je morda zanimivo, da imajo bicikli le spredaj vzmetenje, kar je sicer jasno, saj vsaka vzmet, sploh pa zadnja, porablja energijo. Da bi med vožnjo nastalvjali vzmetenje, ga bokirali, pa letos nisem opazil. Morda je tehnika toliko napredovala, da to več ni potrebno :-)) Ali pa so enostavno ugotovili da prednost, ki ga to prinaša ne odtehta dodatnega, predvsem miselnega, napora.

V Atenah se mi zdi da je par tehmovalcev imelo mono vilico na prvem kolesu. Se pravi da je kolo pritrjeno le na eni strani. Na Pekingških OI takšnega nisem opazil.

Zmagala sta Francoza, nato pa sta sledila dva Švicarja. Alpe RULES!

Blaža Klemenčič, ki je zastopala Slovenijo pa se letos žal ni izkazala. Bila je ujeta za krog, kar v tem športu pomeni da lahko odideš na počitek :-))

PS: Vsekakor eden pravih olimpijskh športov!