Nadiža je najtoplejša alpska reka, ki teče po najzahodnejšem delu Slovenije in se izliva v Sočo. In za razliko od Soče je res topla. Ta vikend, ko smo tam kampirali, se po temperaturi lahko komot primerja z Kolpo v bolj mrzlih dnevih. Tako da se komot lahko okopaš, pa še prijetno se ohladiš.

Glede na to, da teče kar precej po kanjonih mi ni najbolj jasno kje se ogreje. Res pa je vse skupaj le kakšnih 300 metrov nad morjem. Na več mestih ob Nadiži so primerni tolmuni za kopanje, v bližini kampa pa so malce umetno pripravili malce večje področje za kopanje.

Sam kamp je bil zelo poln, zato smo se utaborili v njegovi depandansi, novem kamp prostoru, cirka 1 km od originalnega, v smer proti Italiji. Tam je bilo veliko prostora na voljo, urejenost pa na nivoju. Vsak plac ima v bistvu elektriko in vodo. Le do sanitarij je treba čez cesto. Drevesa za senco še rastejo, in še par let verjetno od njih ne bo kakšne posebne koristi. Čez dan se šotor tako kar precej ogreje, ampak ker so noči bolj hladne ni problema, ker se vse skupaj hitro ohladi. Sicer smo pa obe noči imeli tudi malce dežja.

Kolo pride kar prav. Tako da smo se prvi dan skupaj odpeljali do Napoleonovega mostu, nato pa po bolj gozdnih poteh ob Nadiži do Robiča, in nato še do Kobarida na kosilo. Nazaj je bilo za N. malce prenaporno, tako da sem odšel sam z biciklom po avto ter jih naložil v Kobaridu.

Naslednji dan sem jo pa sam mahnil na Stol. Punce pa so se šle kopat.

Kapiranje stane 11 EUR / osebo, otroci nad 6 let 6 EUR.

V Breginu sta sicer na voljo dva arhitekturna čudeža. Prvi je primer kako so včasih bile zgrajene vasi v tem koncu. Hiše ki se držijo skupaj in si delijo dvorišče. Zelo lepo. Drugi primer so pa hiše, rezultat obnove po potresu v 70ih. Zelo lep primer kako se iznakazi pokrajina. Tiste hiše arhitekturno res ne sodijo v tisti konec.

Tale najzahodnejši konec Slovenije si je vredno ogledati. Najbolje z biciklom :-)

Še malo opisa in slik pa tule (Podalpski svet Nadiže – avgust 2009 – www.nastja.com).