Kot strela z jasnega (je udaril odstop papeža, ampak who cares…) se je po Sloveniji razširila ideja “Vode ne damo” oz. “Ne, privatizaciji vode!”. Kot ponavadi glavno sporočilo sploh ni najpomembnejše. To, da je voda javna dobrina, in je v interesu vseh nas, da se z njo upravlja učinkovito z osnovnim namenom, da je na voljo vsakemu po dostopnih cenah, če ne celo brezplačno, sploh ni vredno debate. Takšne ideje bodo vedno dobile plebisticarno večino. Ampak bistvo teh idej so podsporočila.

In podsporočila so v tem primeru “Nekdo, želi privatizirati vodo.”, “Trenutna vlada želi privatizirati vodo.”, “Neoliberalno privatizacijo vode v Južni Ameriki želijo prenesti v Evropo.”. Itd… Sporočila, ki nimajo veze z realnostjo, so pa močna in politično hvaležna. Kot nalašč za čas pred volitvami.

Kaj je bistvo evropske direktive, si lahko preberemo sami: http://ec.europa.eu/commission_2010-2014/barnier/docs/news/2013/130124_water-services_en.pdf

Continue reading “Vojna za vodo – prva etapa predvolilnega boja”

Naj za začetek napišem, da dosedanje poteze stranke DL podpiram. Podpiram izstop iz koalicije. Zaslužimo si bolj primernega predsednika vlade. Sem pa čedalje bolj zaskrbljen glede nadaljnih aktivnosti. Po izstopu iz koalicije so se ponujale naslednje opcije, o katerih sem že pisal, tako, da mi bo težko kdo očital da sem general po bitki.

1. Ustavna obtožba – s tem bi se na ustavno sodišče preneslo razsojanje, ali je primerno, da je predsednik vlade nekdo, ki ne spoštuje zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Pri izstopu iz koalicije gre za vprašanje vrednot. Vrednota naše stranke je integriteta, zato je izstop iz koalicije logičen. V ustavi imamo zapisane tiste osnovne vrednote, ki formirajo našo državo. Zato bi bilo prav, da to prepustimo ustavnemu sodišču. Po Virantovem mnenju, naj politični problem rešujejo politiki, in ne mešamo sodne veje v to. Morda smiselno, ampak ne v tem primeru. Zadeva se bo pa tako ali tako reševala na sodišču, le da to prožijo sedaj drugi.

Continue reading “Quo vadis Virant?”

Verjamem, da velika večina udeležencev protestov, zborovanj in protestivalov misli dobro. Včasih se nam sicer kakšna misel zdi čudna, morda celo napačna ali nesprejemljiva, vendar verjamem, da, če bi se poglobil v zgodbo vsakega posameznika, bi razumel zakaj je prišel na zbor in ne na protest, ali obratno. Vsah izmed nas ima različne zgodbe, različne vizije in tudi vrednote. Vendar to ne bi smela biti ovira, da živimo skupaj.

Potrudimo se pogledati kakšen teden nazaj in se spomnimo, kdo je naj glasneje nasprotoval temu, da se bi isti dan, na istem mestu, ob različnih urah zbrali in in javno pokazali (bolj poslušali kot povedali) kaj menijo in koga iz. kaj podpirajo. Čemu je bi potrebno spodbujati paranojo o nevem kakšnih jurišnih odredih nevem koga. Ko se ozremo nazaj, po relativno mirnih demonstracijah, ko še enkrat več dobimo potrditev, da je strah navznoter votel, okrog ga pa nič ni, se logično postavi vprašanje, ali ni ta strah dejansko le manipulacija javnosti, kaj da mora misliti, bog ne daj, da misli s svojo glavo.

Kar se mene tiče ni dvoma. Politikov kot je Janša ne potrebujemo. Slovenija bo boljša brez njih. Vsak organiziran protest z namenom utrjevanja njegovega lika in dela to dodatno potrjuje. Ugotovitve KPK so pomembne, ker so za razliko od siceršnjih namigovanj in medijskih nebuloz pokrepljene z dokazi. Vsaj upam, da so. Ker če je kdo uspel zmanipulirati še to, potem bomo kmalu imeli še mnogo večje probleme. Upam, da bo sodišče čim prej obravnavalo in dalo še svojo sodbo o tej temi. Ni pa to, kar je ugotovila KPK edino, zaradi česar si Janše ne želim več v slovenski politiki. Še precej bolj me moti njegova politika. Ne varčevanje in kao neoliberalizm, tega je še odločno premalo, moti me predvsem operativa. Nekako se kar ne morem znebiti občutka, da mu je pomembnejše vladati, zasesti položaje tudi za ceno prepotrebnih reform.

Continue reading “Ali gre osel res le enkrat na led”

Vlada ni potrdila predlaganega memoranduma za arbitražo in je namesto tega poslala v državni zbor sam memorandum in še popravljeno različico. Janši, se pravi vladi, pripravljen memorandum nekako ne diši, in bi raje imel drugačnega. Vendar po pogovoru s strokovnjaki, se je zavedel tudi omejitev, ki jih prinaša sam sporazum o arbitraži.

Če se prav spomnim, je Janša nasprotoval arbitraži, ki smo jo Slovenci potrdili na referendumu (6.6.2010). Tako da je sedaj res malce smešno, da pa naj ravno on bo zadolžen za pripravo in potrditev memoranduma. Nenazadnje bo tako lahko kriv za nekaj, čemur je sam v osnovi nasprotoval.

Continue reading “Memorandum za arbitražo o meji s Hrvaško”