Ali gre osel res le enkrat na led
Verjamem, da velika večina udeležencev protestov, zborovanj in protestivalov misli dobro. Včasih se nam sicer kakšna misel zdi čudna, morda celo napačna ali nesprejemljiva, vendar verjamem, da, če bi se poglobil v zgodbo vsakega posameznika, bi razumel zakaj je prišel na zbor in ne na protest, ali obratno. Vsah izmed nas ima različne zgodbe, različne vizije in tudi vrednote. Vendar to ne bi smela biti ovira, da živimo skupaj.
Potrudimo se pogledati kakšen teden nazaj in se spomnimo, kdo je naj glasneje nasprotoval temu, da se bi isti dan, na istem mestu, ob različnih urah zbrali in in javno pokazali (bolj poslušali kot povedali) kaj menijo in koga iz. kaj podpirajo. Čemu je bi potrebno spodbujati paranojo o nevem kakšnih jurišnih odredih nevem koga. Ko se ozremo nazaj, po relativno mirnih demonstracijah, ko še enkrat več dobimo potrditev, da je strah navznoter votel, okrog ga pa nič ni, se logično postavi vprašanje, ali ni ta strah dejansko le manipulacija javnosti, kaj da mora misliti, bog ne daj, da misli s svojo glavo.
Kar se mene tiče ni dvoma. Politikov kot je Janša ne potrebujemo. Slovenija bo boljša brez njih. Vsak organiziran protest z namenom utrjevanja njegovega lika in dela to dodatno potrjuje. Ugotovitve KPK so pomembne, ker so za razliko od siceršnjih namigovanj in medijskih nebuloz pokrepljene z dokazi. Vsaj upam, da so. Ker če je kdo uspel zmanipulirati še to, potem bomo kmalu imeli še mnogo večje probleme. Upam, da bo sodišče čim prej obravnavalo in dalo še svojo sodbo o tej temi. Ni pa to, kar je ugotovila KPK edino, zaradi česar si Janše ne želim več v slovenski politiki. Še precej bolj me moti njegova politika. Ne varčevanje in kao neoliberalizm, tega je še odločno premalo, moti me predvsem operativa. Nekako se kar ne morem znebiti občutka, da mu je pomembnejše vladati, zasesti položaje tudi za ceno prepotrebnih reform.
Pa vendarle imamo na drugi strani morda še večje zlo. Naj se vrnem nazaj, tja v leto 45, kamor naj se ne bi vračali zagledani v prihodnost. Vendar ali smo lahko prepričani, da ne bomo ponovili istih napak, če ne razumemo zgodovine?
Partizanski boj je definitivno eno večjih, morda največje domoljubno dejanje slovenskega naroda. Vendar ima en madež, ki v veliki meri preprečuje, da bi mu peli le hvalospeve. V vseh teh desetletjih namreč nismo uspeli ločiti partizanskega domoljubnega boja proti okupatorju od boja za oblast, ki je bila pridobljena z revolucijo. Logično, da se je oboje pomešalo. Dogajalo se je v istem času. Navdušenju ob koncu večletnega trpljenja je prikrilo revolucijo in zmagovalca nekako logično postavilo na čelo oblasti. Poboji tisočev so omogočili utišanje opozicije. Nekatere se je utišalo direktno, druge indirektno. Poboji sami, so nekako že dobili mesto v zgodovini. Preveč jih je bilo, da bi jih enostavno zanikali. Revolucija pa še kar ni dobila svojega mesta.
In ob sedanjih protestih se mi poraja dvom o podobni dualnosti. Globalna finančna kriza, ki je v Sloveniji postala tudi gospodarska, ima posledice. Sicer predvsem v gospodarstvu, ker negospodarstvo navkljub velikemu popmbu ob vsakem sprejetem ukrepu, ni enakopravno sledilo gospodarstvu v zateganju pasu. Večina je namreč solidarna z brezposelnimi, ki so službo izgubili zaradi krize predvsem na ulici, kjer jim izraža sočutje in pomaga zahtevati delo, da pa bi sami prispevali več kot kakšen SMS za res tiste najbolj lačne, pa že ni za pričakovati. In, če se človek sprehodi med temi protestniki iz transparentov in gesel lahko reazbere, da ne gre le za to, da je treba krizi narediti konec, da ne gre le za izražanje lastne stiske in nemoči z težko gospodarsko situacijo, temveč se vse to predvsem izrablja za nov politični boj, za novo revolucijo.
In ja, seveda se bodo on protestih pojavili novi (večinoma stari) politični veljaki, ki bodo proteste inštrumentalizirali in jih poiskušali preusmeriti v svojo korist, na volitvah. Pobude po ustanovitvi nove stranke, ki naj s protesti nakopičeno energijo prelije v politično zmago so čedalje glasnejše. In ja, po par mesecih bo tudi večina protestnikov to videla kot tisti zmagoviti zaključek svojega boja. In kdo bo to uspel vnovčiti? Prvopodpisani pod Odbor – http://odbor.si/clani/. Sedaj pa prosim, naredite domačo nalogo. Izpišite si prvopodpisane člane. In zraven dopišite kdaj so vstopili v politiko, na listi katere stranke so že bili, kdaj so bili ministri ter zraven z obklukajte z mastnim zelenim flomastrom – DA, gre za nov obraz, ki je garant nove DRUGAČNE politike. Tokrat pa ZARES.
Seveda obstaja tudi manjšina, ki na takšne prozorne fore ne pada. Ampak bolj kot čas mineva, manjpša bo ta manjšina, ker bolj bo večina se nekako naveličala protestov in zahtevala (zmagoslavni) zaključek svojega boja. Ta manjšina opozarja, da protesti ne potrebujejo predstavnika. Da so protesti več kot le boj za oblast. Več kot zamenjava enega samodržca z drugim, pa čeprav je drugi morda bolj kolektivni. Problem te druge manjšine pa je, in zaradi tega je čedalje manjša, prezentacija alternative. Alternative, ki naj zamenja sedanji sistem, ki ga vidijo kot slabega. Gre seveda za naporno delo, ker tale sistem, ki ga imamo, se pravi demokratični kapitalizem, se dobro obnese v državah, ki smo si jih, in si jih še vedno postavljamo za zgled.
In misel, da lahko v sloveniji vlada le ena opcija, leva, ki sama sebi pravi “socialno demokratična” v resnici pa je bolj “socialistično demokratična” je podobno zanič kot misel, da lahko vlada le en in edini. Ne nazadnje ne moremo mimo tega, da je posledica te “delavcem naklonjene opcije” pajdaški kapitalizem najslabše vrste. Kjer se je v imenu ljudstva, pod geslom “nacionalni interes” izvajal največji rop stoletja. Pa da smo si na jasnem. Privatizacija je nujna, je koristna, je potrebna. Rop stoletja ni privatizacija, temveč njena netransparentnost, uporaba javnih sredstev za prihvatizacijo in nedokončanje le te. In paradoksalno. Rešitev je več privatizacije, ne manj. Kajti neprivatizirano premoženje trenutno omogoča nadaljevanje prihvatizacije na star način. Družbeni kapital se uporablja v zasebne namene. Preko političnih kreditov, preko rezerviranih paketov delnic za “pravega” kupca.
Težko bi bil ob vsem tem pozitivno navdušen. Tako levi kot desni strani očitno ustreza isto. Radikalizem. Radikalizem v lastnih vrstah in radikalizem na cesti. Oboji od večje polarizacije pričakujejo boljši volilni rezultat, ker na ta način pač ubijajo sredino. Sredina, ki edina lahko poveže razdeljen narod, in ponudi pravo alternativo v smeri razvitih demokracij, stran od radikaliziranih kriznih žarišč. V svetu, kjer ti eni in drugi tulijo “ste za nas ali proti nam”, je pač težko stati na stališču, da si za tretjo pot. Ker je vsako nasprotovanje takoj razloženo kot podpora drugi strani. Če torej slučajno niste za to, da naj se država še naprej ukvarja z bančništvom ste pač Janševec. In takšne razmere po moje lahko reši le katarza popolne krize. Ko bomo vse skupaj toliko zafurali, da bo ljudem dejansko dovolj politike, dovolj lepo zvenečih gesel in obljub. Ko bodo želeli le delati. In za svoje delo biti pošteni plačani. In bodo z veseljem plačali svoj delež za socialno državo, namenjeno pomoči potrebnim ne pa množicam brezdelnežev, pa ne tistim brezdelnežem, ki so brezposelni, ampak tisti, ki so zaposleni in praviloma dobro plačani.
PS: Slike so predlog Zemante. Tokrat mi je predlaga posrečene, zato sem jih uporabil.
Marko, trditev, da protestniki mislijo dobro, je pogojno sprejemljiva. Res je namreč tudi, da mislijo napačno. Pravilno so zaznali, da imamo neverodostojne politike, obenem pa ne predlagajo drugih (ker jih, vsaj trenutno, ni). Vendar je to manjši problem. Pravi problem je v tem, kakšne rešitve predlagajo.
Strinjam se s tabo, da si Janša želi predvsem oblast in je v ta namen pripravljen žrtvovati vse. Vendar je najbrž vsaj zaznal, kje tiči problem te družbe. Vendar je želja po ohranitvi oblasti večja od potrebe po rešitvi pravih problemov.
Na drugi strani imamo prevladujoč levičarski diskurz, ki sploh ne razume v kakšnem položaju se je znašla Slovenija, pogosto pa ga vodijo ljudje, ki si želijo ohraniti pridobljene pozicije, v veri, da bo probleme razrešil nekdo drug, vendar ne na njihov račun.
Dodatno je vse skupaj zakompliciralo še pravo sovraštvo med obema poloma politike, zaradi česar postajamo popolnoma neracionalni.
Pravi problem po moje v Sloveniji sploh ni kriza, ki je sicer globalna in je Slovenija nikakor ne more rešiti. Problem je, da je Slovenija na popolnoma napačni poti. V resnici se še nismo zmenili, ali hočemo tržno gospodarstvo ali ne in ne vemo, kaj to pomeni. Floskule, ki jih je v svojem manifestu napisal Odbor namreč potrjujejo točno to.
V realnem sektorju družbe je spoznanje, kaj pomeni tržno gospodarstvo vsaj približno prisotno (tam, kjer tega ni bilo, so se že poslovili ali pa jih to še čaka), v družbenem sektorju pa v glavnem živijo v socialističem samoupravljanju. Problem te družbe je v tem, da se v politiko delegirajo predvsem ljudje, ki so tako ali drugače vse življenje živeli od državnih jasli. Ti ljudje poznajo predvsem razne pravice in pridobljene standarde, ki so sicer vsi po vrsti lepi in dobri, vendar se le malo politikov in vseh, ki politiki prišepetavajo zaveda, da nobena pravica ni zastonj. Vse na tem svetu je potrebno plačati.
Le malokdo na tem svetu lahko poljubno nastavi ceno svojemu izdelku in Slovenci v tem trenutku zlasti nismo v položaju, da bi to storili. Katere izdelke pa lahko nudimo, ki bi bili recimo dražji od slovaških, čeških ali madžarskih. Ali v resnici kdo misli, da delamo več kot v teh državah? Ali v resnici kdo misli, da imamo boljše zdravnike, boljše učitelje, boljšo javno upravo in boljše direktorje in politike?
Precej verjetno je, da smo si precej enakovredni, v marsičem v tem trenutku že zaostajamo. Trošimo pa več. Radi bi oziroma zahtevamo, da imamo take standarde kot skandinavci.
Iskanje sredine? Kaj pa je sredina? To, da nisem ne za partizane ne za domobrance ni nič. Zanimajo me ljudje, ki se zavedajo, da lahko zapravimo samo toliko kot ustvarimo. Ki bodo zagovarjali stališče, da je proračunski deficit dolgoročno lahko 0, ampak ne čez 10 let temveč zdaj. Politika, ki danes trdi, da je varčevanje škodljivo bi morali volivci nagnati iz politike.
In tu smo pri največjem problemu. Takšnih volivcev nimamo. Torej jih je potrebno vzgojiti. To pa bo mogoče le, če državo zavozimo do konca, ko bo zmanjkalo za plače in pokojnine in nam ne bo nihče več posodil denarja.
Imeli smo morda prvega finančnega ministra, ki se je teh problemov zavedal in vsaj poskušal iti v pravi smeri. Ugotovil je, da smo na napačni poti in ustavil je voz. Obrniti pa ga ni uspel, niso mu dovolili. Ampak za Slovence to sploh ni problem.
Upanje na streznitev ob dosegu dna je bolj jalovo.
Dna namreč ni, družba se vedno lahko pogrezne še globlje, primerov v svetu je dovolj.
Potrebno je verjeti v common sense državljana in se čimveč pogovarjati, o pravih temah in argumentirano. Tudi na spletu, a še bolj pomembno, v živo.
In nujno je, da si postavimo prave prioritete. Lahko imamo različna mnenja in različne vizije bodoče družbe. A najprej je potrebno počistiti hlev in poskrbeti, da nam še preostalo živinče ne pocrka, in tu se lahko zedinimo, ostalo pa pride na vrsto kasneje.
Včeraj je bil na TV intervju z izjemnim človekom, dr. Breclem:
http://tvslo.si/predvajaj/intervju-dr-erik-brecelj/ava2.158284626/
Če bi imeli v državi zgolj en promil takšnih ljudi, ki se aktivno in na glas borijo proti lumparijam v svojem okolju, bi situacija izgledala precej drugače.
Tule se odvija debata na podobno temo:
http://www.had.si/blog/2013/02/09/spostovani-predsednik-vlade-janez-jansa-nisem-levi-fasist/
G. Brecelj je dejal, da za Slovenijo ne vidi rešitve, kako smo Slovenci lahko tako trapasti, da verjamemo “tako imenovanim levim strankam”. Največ kapitala so si prilastili “ta levi” če dejansko malo bolj razmislite boste uvideli, da so ta levi dejansko ljudje, kateri se trudijo zadržati prigrabljeno bogastvo. Morajo priti na oblast ljudjej, stranke katere bodo uzakonili naslednje:
Bogati morajo dokazati izvor bogastva, ne pa sodišča(Jankoviç je posodil denar sinovoma.od kje mu dnar, je kaj plačla davek od obresti za ta posojen denar? Zadeve o takih nahitro bogatenju ne sme zastarati. Slovenija še danes nekaj plačuje za nazaj.
Pot v pekel je ponavadi tlakovana z dobrimi nameni. Predvsem je pomembno, da imamo vzpostavljeno pravno državo. Brez tega, bodo tudi pošteni nagnjeni k iskanju hitrih dobičkov, ali pa bodo preprosto odšli, ker na dolgi rok je politično tveganje preveliko.
V Sloveniji ne smemo pozabiti tega, da je velik del tki. kraje bil izveden zakonito. En čist enostaven primer je recimo privatizacija BTCja. Lepo zakonita. Pa vendarle etično hudo sporna. Porabil se je namreč denar, ki ga je NLB namensko posodila za gradnjo Aqua parka. Le ta se je potem zgradil. Ampak vmes se je pa denar “posodil” za druge namene.
Podobno tudi PIDi. V osnovi je bila ideja, da imamo tudi tuje upravljalce z izkušnjami. Potem se je pa to čudežno spremenilo. Koga sedaj loviti? Poslance izpred 20 let? Lobiste, ki so jim pomaali “razumeti” nacionalni interes? Posameznike, ki so to zakonitost izkoristili (in morda pomagali ozakoniti)?
Če se pa še nadaljnih 20 let jajcamo okoli tega, pa bomo vsi skupaj precej več izgubili, kot če pozabimo. Nenazadnje prva faza akumulacije kapirala praktično nikoli ni poštena.
In ne, ne zavzemam se za to da se pozabi. Zavzemam pa se za to, da se to prepusti sodišču, da se ne pol države ubada z tem in izgublja energijo.
“V vseh teh desetletjih namreč nismo uspeli ločiti partizanskega domoljubnega boja proti okupatorju od boja za oblast, ki je bila pridobljena z revolucijo”
Žal Jeanmark so pomanjkljivosti tudi pri tvoji analizi situacije. Ko si že kritičen do revolucije, ne smeš pozabiti, da je bila tudi kontrarevolucija. In, da je bilo žrtev povzročenih iz kontrarevolucionarnega tabora več, kot pa so jih povzročili revolucionarji.
Poglej si Zbornik RS o žrtvah vojne in revolucije, Državni Svet 2005.
In ko slabšalno govoriš o boju za oblast, pozabljaš, da so se sprti Slovenci vezali na dve poglavitni sili:
Na sile osi in drugi na zavezniške sile.
Kot vemo, zavezniške sile so zmagale.
Mar misliš, da domobranstvo in nacisti ne bi pometli s partizani, če bi se zgodilo obratno?
Ne Rado, prepričan sem, da bi v primeru drugačnega izida vojne pometla popoloma enako.
Ampak ti si morda zadovoljen z takšno razlago, jaz pa ne verjamem in nočem verjeti, da je likvidacija političnih nasprotnikov tisto najboljše, kar zmore civiliziran človek.
Nihče, prav nihče, ki zagovarja in opravičuje takšne metode in dejanja si ne zasluži naziva civiliziran človek.
Pa poboji so bili le prvi korak revolucije, morda najbolj grozljiv, ne pa tudi najbolj škodljiv za slovenski narod. Sledilo je še mnogo let zatiranja posameznikov, tudi na načine, da se sploh nismo zavedalile tega.
“Ampak ti si morda zadovoljen z takšno razlago, jaz pa ne verjamem in nočem verjeti, da je likvidacija političnih nasprotnikov tisto najboljše, kar zmore civiliziran človek. ”
in
“Nihče, prav nihče, ki zagovarja in opravičuje takšne metode in dejanja si ne zasluži naziva civiliziran človek.”
Jeanmark. Mar nisi bil prehiter? Z drugim citatom namiguješ v smeri moje civiliziranosti. Mar ni to že direktna diskreditacija. (da se ti ni treba ukvarjati s vsebinskim delom odgovora).
Torej bom tokrat ekspliciten. Ne Jeanmark, jaz ne odobravama takšnega početja. Jaz zgolj ugotavljam, da je revanšizem sestavni del človekovih spopadov. Če so v konkretnem primeru bili ljudje štiri leta programirani za ubijanje, jim je to v dobrem mesecu nemogoče spraviti iz sebe. Si se kdaj vprašal kaj so Rusi delali v Nemčiji potem ko so jo osvojili? (poleg tega, da so posilil na stotisoče Nemk?) Pa zahodni zavezniki v katerih taboriščih je po vojni zaradi lakote in bolezni umrlo preko milijon nemških vojakov?
In kaj so Hrvatje delali med zadnjo Olujo?
In tako je v vseh vojnah sveta. Tebi in meni navkljub.
Naj ponovim še enkrat: Nihče, prav nihče, ki zagovarja in opravičuje takšne metode in dejanja si ne zasluži naziva civiliziran človek.
Ne glede na to, kaj so počeli Hrvati med Olujo, Nizozemci med 2. SV, Rusi v Nemčiji ali Nemci v Rusiji, Američani z Nemci v Ameriki aili kom drugim v Guantanamu.
Morda je revanšizem del človeka. Verjento je. Tako kot pohlep. Ampak civiliziran človek to presega. Ali pač to ni. Ker to je definicija. Vsaj zame.
Hm,
potemtakem jaz zagovarjam . . . in si ne zaslužim . . ?
Meni se že bere tako, da si res ne zaslužiš naziva civiliziran človek.
Pa ne se sekirat. Ste v krepki večini. Žal.
“Meni se že bere tako, da si res ne zaslužiš naziva civiliziran človek.”
Tako si me torej pozicioniral? K temu nimam kaj dodati. Ničesar žaljivega ti ne želim vrniti. Rekel bi le, da si ujet v čustveno zanko in da zaradi nje nisi sposoben razumeti življenja v vsej njeni razsežnosti.
Lej, jaz te ne poznam. In moje stališče je:
—–
Jaz ne verjamem in nočem verjeti, da je likvidacija političnih nasprotnikov tisto najboljše, kar zmore civiliziran človek.
Nihče, prav nihče, ki zagovarja in opravičuje takšne metode in dejanja si ne zasluži naziva civiliziran človek.
—–
In sedaj, če kdorkoli napiše ali reče karkoli, kat zapade pod tole, si oznako nadane ali odstrani sam. In sorry, to ni moj problem, ampak tvoj.
Ali se bi dalo drugače? Seveda se bi. Ali je kdo že naredil drugače v zgodovini? Upam da ja. So pa prekleto redki. Preredki. Ampak pogum je redka kvaliteta.
“Rekel bi le, da si ujet v čustveno zanko in da zaradi nje nisi sposoben razumeti življenja v vsej njeni razsežnosti.”
ha ha ha lahk samo napišem “look who is talking”……..
Rado kaj hočeš povedat, da ti, pa slučajno razumeš vse razsežnosti takratnega dogajanja?! Si mogoče bil povsod prisoten?!
Pa ravno vi in podobni nakladači, ki se imate za “razumnike”, razumete bore malo…..
tokrat se z jeanmarkom popolnoma strinjam, kakorkoli stvar obračaš, so bili ti pobiti prvo ljudje in potem vse ostalo, zato mi je grozljiva ena najbolj bizarnih trditev, če se ne motim župana Ajdovščine, da so za poboje kao krivi Britanci, ker naj bi kao vedeli kaj se bo zgodilo, pa so
vseeno poslali domobrance nazaj……..hmmmm streljali so tudi britanci ne?!
in takšni ljudje, so pri nas lahko celo župani, razumniki, mnenjski voditelji…..bolano…..
Zelo točna ugotovitev, Marko. Poboji so bili najbolj grozljiv, ne pa najbolj škodljiv del revolucije.
Najbolj škodljiv del je bilo dolgoletno življenje v namišljenem svetu socializma, generacije državljanov so vzgojili v izkrivljenem pogledu na svet, naučili so jih, da bo država in partija poskrbela za vse. Tudi vsi aktualni politiki so bili vzgojeni v tem sistemu. Večina ljudi sploh ne razume, da glas levičarja pomeni do pike isto kot glas desničarja. Kako sicer razložiti nerazumevanje izida volitev, kako razumeti, da to, da nekdo misli drugače ni nedemokratično in pokvarjeno, temveč je dewmokratično, da ima pač vsak svoje mnenje, ki ga izraža z delovanjem v vseh mogočih okoljih, predvsem pa na volitvah.
Imajo pa poboji seveda simbolni pomen. Lahko delno razumemo trenutek zgodovine, toda prav zato, ker v Jugoslaviji v resnici tega nikoli nismo problematizirali, niso nam povedali, da to ni prav, da so tudi med junaki bil zločinci, so se v 90. zločini ponovili.
Prav zanimivo ob tem je, s kakšno lahkoto so pri nas mediji in mnenjski voditelji obsodili zločine Oluje, zločinov po SV pa ne morejo. To velja seveda tudi za zločince, kajti zločina brez zločinca ni.
Žalostno pa je, da tvoj članek, ki je vendarle govoril o sedanjem trenutku Slovenije opremljamo z dogodki izpred 70 let.
Na odgovor glede povojnih pobojev, lahko povem, da so na tak način po 2. svetovni vojni obračunavali le komunisti, pa naj bodo ruski ali slovenski ali francoski.
V Franciji jih je de Gaulle hitro ustavil, ko je izvedel, kaj se dogaja in te pobijalce postavil pred sodišče skupaj z obtoženimi izdaje.
V drugih državah je bilo pa le peščica obsodb, od tega nekaj tudi na smrt, to pa je tudi vse.