Entries Tagged as ''

Izbor lepe sosede – Hopla – foto in video

Po spletu okoliščin sem bil prisoten na izboru Lepe sosede tednika Hopla. Pa o samem izboru ne bi izgubljal preveč besed. Sem se pa vmes kar malce spraševal, ali so nastopajoči plačani ali pa morda plačajo da lahko nastopajo. Ok, potrebno je biti fer. Nekateri so svoj kos oddelali profesionalno. Žal se pa kaj več kot to ne spomnim.

Lepe sosede? Hm. Nekako si nisem mislil, da punce s celulitom pri 20 letih kar same silijo na oder. Ampak ok, očitno pač ne poznam zadnjih trendov. Res pa je ena celo pokazala nekaj smisla za humor. Če bi še šalo povedala malce manj prisiljeno, bi bil nastop že skorajda ne žalosten.

IMG_4669

Je pa bila pijača zastonj. Kar ni od muh. Pa 10 EUR za zapravit na igralnih avtomatih (v casinu Kongo v Grosupljem, kjer je bil izbor).

[Read more →]

Minaretska demokracija

V Švici se je zgodil precedens. Na referendumu so prepovedali minarete. Osebno ob takšni zmagi večine nad manjšino nisem vesel.

Minaret v Makedoniji

Pa vendar, ali niso Švicarji upravičeni, da obdržijo podobo svoje države Švicarsko? Z vso idilo, ki jo tudi uspešno turistično tržijo?

Ali je smiselno, da zahtevamo da prodajalke v Sloveniji govorijo slovensko, ali pa je dovolj, da imajo na vratih obešen napis “tukaj ne govorimo slovensko”, potem pa naj vsak posameznik se sam odloča, ali bo vstopil ali ne. Ali pa naj bo to brez napisa, in se potem odločaš o tem šele naslednjič, ko že veš kaj lahko pričakuješ.

Po drugi strani pa kje je meja. Ali zakrite muslimanske ženske v osrčju Švice tudi kvarijo švicarski izgled? In ali so prepovedani tudi minareti, ki bi izgledali kot cerkven zvonik?

Gre pač za večno iskanje ravnotežja med svobodo in interesi posameznika in interesi skupin ter svobodo posameznikov, da se tem skupinam pridružijo.

Včeraj je demonstriralo 30.000 slovenskih delavcev, upokojencev in študentov

Po poročanju 24ur.com se je včerajšnjih demonstracij kljub slabemu vremenu udeležilo cirka 30.000 ljudi. Danilo Kozoderc na svojem blogu piše, v kakšni obliki bi bile demonstracije lahko precej bolj koristne s tem pa bi bile tudi precej bolj pozitivno sprejete. Po odzivih sodeč so demonstracije čedalje manj prijazno sprejete. pri nekaterih zato, ker pač podpirajo trenutno politično opcijo, ki je na oblasti, in v demonstracijah vidijo Janševsko zaroto. Pri drugih enostavno zato, ker se zavedajo realnosti trenutka, in da če nimaš kje vzeti, ne moreš dati. Tretji so pa tako ali tako vedno proti.

Iz 24ur.com

Iz 24ur.com, foto: Dare Čakeliš

Počasi se tudi kaže, da imajo sindikati čedalje manjše zaupanje ljudi. Saj se spomnimo nedavnih dogodkov v Gorenju, ko so delavi svojemu sindikatu lepo odkazali mesto, ki mu gre. In sami uspeli doseči to, za kar so se zavzeli.

Kljub temu pa ne smemo spregledati pomembnih premikov v demonstracijah. Še pred časom je bilo malodane krivoverstvo, če je kdo omenjal višanje neto plače skozi nižanje davkov. Danes so nižji davki tudi za sindikate ena glavnih metod, s katerimi bi delavci lahko dobili več v žep. Ne pozabimo. V Slovenija ima med najvišjimi obdavčitvami dela na svetu. In ni težko ugotoviti, da zaradi hude progresije, se tisti bolje plačani poslužujejo raznih načinov da to progresijo obidejo, s tem pa se nemalokrat izognejo tudi ostalim davkov. In to legalno. Tako da teža davkov ostaja na tki. “odvisni delovni sili”. Se pravi delavcem. In tudi zato, vlada ne more enostavno nižati davkov.

Druga ost, ki je naperjena proti vladi pa je, učinkovitost javnega sektorja. Splošno mnenje je, da le to gospodari slabo. Da je premalo učinkovito. Še posebej, če pod javni sektor prištejemo še podjetja, ki so nacionalno interesno v državni lasti. Seveda skupaj z managerji in bivšimi managerji z lepimi odpravninami, ko so morali ta podjetja zapustiti. Saj se vsi še spomnimo Kramarjevega miljončka. V EURih. Ki je šel v nos tudi Pahorju, pa si je potem raje zatisnil nos, kot da bi smrdljivo prakso popucal.

Enotna davčna stopnja se kot rešitev za del teh tegob ponuja kar sama po sebi. Enostavnejša obdavčitev, enostavnejši sistem, pomeni manjši potreben državni aparat za pobiranje davkov, ob sočasnem višjem izplenu, ker je takšen sistem priznan kot pravičen tudi pri dobro plačanih, ki se s tem ne bodo več izogibali obdavčenju. Seveda gre vodilnim sindikalistom v nos predvsem to, da bi bili bolje plačani na ta način manj obdavčeni kot sedaj, ampak ko bodo razumeli celotno zgodbo, se bo tudi to obrnilo.

Počasi se izoblikuje javno mnenje, ki ga Liberalci zastopamo že vrsto let. Majhna in učinkovita država. Svoboda posamezniku. Ciljno usmerjena socialna država, z jasno socialno politiko, ki se ne sili v vse pore življenja. Upam le, da bomo volilci to spoznali v večini, še preden bo minimalna država nastala kar sama od sebe. Ker bo pač izstradana do kosti. Skupaj z delavci. Takrat seveda bo prišlo do spremembe politike. Ker za sedanje politike vse skupaj ne bo več zanimivo. ker ne bo več kaj pobrati. Upam, da bo večina odprla oči že mnogo pred tem.

PS: Še par zapisov o demonstracijah:

Sobotne demonstracije

V soboto bodo baje neke demonstracije. Sindikati, pridruženi pa študenti in verjetno še marsikdo. Verjetno ni težko uganiti, da bodo demonstrirali proti čedalje težjemu življenju, čedalje večji brezposelnosti, čedalje večji negotovosti proti tajkunom, nepravični razporeditvi moči (se pravi denarja), za višje plače, manj dela, več dopusta, še bolj brezplačni študij, več subvencij, … za pesek ne olje v motor kapitalizma, proti vsem, ki jih karkoli tlači.

Razlogov je skratka obilo. Najmanj toliko, kolikor je imel Bush da napade Irak. Problem je pa v tem, ker ni imel enega samega, verodostojnega, razloga za ta korak. Zato se je njegova zgodba počasi sesuvala.

Kaj bi jaz naredil na mestu Boruta Pahorja? Pridružil bi se jim. Postavil se bi v prvo vrsto. Skupaj z njimi bi vzklikal gesla, pa čeprav proti samemu sebi. Saj večina tam v bistvu pljuva v lastno skledo. Ja vsak posameznik se slepi, da je ravno tista njegova potreba najpomembnejša. Da bo realizacija njegove potrebe imela multiplikativni učinek. Sanje. Gre enostavno za zaslepljenost zaradi lastne sebičnosti. MOJE je najpomembnejše. Nič drugega.

Upam, da bo Pahor zbral toliko jajc, in se neposredno soočil z demonstranti. Šel med njih. Jim povedal svoje mnenje. Da VSEM ne more ustreči. Da lahko pa ustreže cehovskim liderjem, lahko podkupi sindikalne voditelje. Da enostavno ne more dati službe vsem brezposelnim, lahko pa vse pošlje v šolo (in jih bo takoj ostalo le še 10%).

V tem primeru, bi demonstracije imele smisel. Sicer bo pa še eno zvodenelo (spivonelo) druženje. Brez cilja. Brez rezultatov.

CIMBA – L.I.F.E. – tridnevni vikend trening v Preddvoru – PRVIČ v Sloveniji

Na blogu marketinškega guruja Lisac-a sem prebral njegov zapis o seminarju. Ponavadi me takšne reklame, pa čeprav brezplačne, pustijo hladnega. Tokrat sem si pa rekel, pa dejmo pogledat. Dejmo se pustiti nategniti.

Odsurfal sem torej na stran CIMBA – L.I.F.E., kjer je opisano za kaj točno gre. Na strani CIMBE pa si lahko ogledamo tudi angleški opis programa LIFE. Ok, ne izgleda ravno kot nek nateg. Torej gremo. Pustimo se presenetiti. V bistvu se preko interneta niti nisem potrudil poiskati, če se je že kdo razpisal o tej skrivnostni vsebini.

Začeli smo v petek. In zvedeli marsikaj iz nevroznanosti. Delovanja možganov. In bili poslani na večerjo, kjer naj se lepo posedemo (15 nas), in lepo počakamo, da pridejo trenerji, ki nam bodo dali nadaljna navodila. Trening naj bi bil namreč intenziven. Se pravi malce več kot 3 urce dopoldan, pa kosilo, pa potem še ene 3 urce popoldan. Tako smo pričakovali, da bo prvi trening že kar po večerji.

Jup. Intenziven. INTENZIVEN!!! Poiskusite si predstavljati intenziven trening. Kakršen koli. In to mirno pomnožite z 5, še raje pa z 10. To je L.I.F.E. intenzivnost! Pa tu ne gre le za fizično intenzivnost, temveč tudi miselno in čustveno. V bistvu bi vrstni red lahko celo obrnili. Pa ne se bat, vsakdo lahko zdrži. Naloge niso v smislu delanja sklec, ali plavanja čez mrzli ribnik. Vmes pa tudi nekaj teorije.

Ko sem konec drugega dneva pomislil kaj vse smo tisti dan naredili, bi se to lahko mirno merilo v dnevih, ne urah. In ko smo končali, je bila petkova služba približno toliko daleč, kot bi bil vmes dva meseca na dopust.

Skupina v kateri sem bil, je bila sestavljena iz različnih ljudi. Iz različnih poklicev. Različnih področij. Različnih pozicij. Neverjetno kako hitro smo se vspostavili kot team. Team, ki je sam zmogel več, kot s trenerji. Res krasno doživetje.

Trenerji in profesor pa so sploh poglavje zase. Tako odlični, da tudi takrat, ko se zmotijo, razmišljaš ali so se res zmotili ali pa je to del nastopa.

Kaj konkretnega sem odnesel? Kaj bom lahko uporabil pri svojem delu oz. življenju? Nič. In vse! Ne ni bilo instant receptov, kako uspeti. To je stvar posameznika. In vsak posameznik je odnesel to, kar je potreboval. To, kar ga bo naredilo boljšega! 100% prepričan sem, da med nami ni bilo razočaranih!

Aleš Lisac je že na svojem blogu napisal, da gre za skrivnost. Ja! Kot ne želimo, če nam nekdo pove konec filma ali knjige, ki ju še nameravamo oddelati, tako bi tudi sam z razkritjem metod to pokvaril bodočim udeležencem. Zato tega ne bom razkril v dobro vseh, ki imajo željo pri sebi kaj spremeniti.

Jup. Lisac me je nategnil. Nategnil me je s stilom. In užival sem čisto vsak trenutek!

PS: Zavedam se, da sem sedaj še pod vplivom. Še malce zadet. Zato nisem objektiven. Ko pa boste naslednjič razmišljali ali se bi udeležili dogodka, me povprašajte za mnenje. Takrat bom že ohlajen. In verjetno bom še bolj objektiven. Vljudno vabljeni! Tako na trening kot da me povprašate še kar vas zanima.

PPS: Kdaj bo naslednjič? Na lifeslovenija@cimba.it bodo verjetno poznali odgovor.

Hermana Van Rompuy in Catherine Ashton

Who? What? Točno.

Hermana Van Rompuy je postal prvi stalni predsednik Evropskega sveta, takorekoč evropski predsednik. Catherine Ashton pa je postala evropska zunanja ministrica (vir). Funkciji sta bili uvedeni z Lisbonsko pogodbo, ki je bila po dolgotrajnem Poljskem in Češkem odlaganju sprejeta s strani vseh članic, in stopi v veljavo čez par dni.

Na prvi pogled bi izbira dveh, praktično anonimnežev, poznanih le evropskim birokratom in veljakom, izgledala nenavadno. Ampak, če pogledamo bolje, je to izjemno iskreno dejanje. Izbrana sta bila kandidata, ki ustrezata pomenu funkcije, ki jo bosta opravljala. Ne glede na to, kaj bo politika želela predstaviti, sta te dve funkciji marginalni. Toliko bolj, kolikor manj je EU kompaktna. Kako kompaktna je, pa se je lepo pokazalo pri sprejemanju lisbonske pogodbe.

Moja življenska filozofija…

Danes je bil v oddaji Studio ob 17ih očitno govor o problematiki mladih. V zadnjem času je prišel na dan nek zaskrbljujoč podatek koliko mladih stanuje v “hotelu mama” tudi po 30em letu. Oddaje nisem poslušal v celoti, sem pa ujel en del, kjer je voditeljica očitno vprašala sodelujočega mladinca, nekao okoli štalce in kreditov.

“Moja (ali najina) življenska filozofija je, da si ne želiva kreditov niti lastniškega stanovanja. Rad bi imel tako kot je na Danskem, kjer sem že večkrat bil…”.

In jasno namigovanje kako bi država morala to urediti. Pišuka poldi, od kdaj je pa država servis za uresničevanje individualnih vizij in filozofij posameznikov? Glede na razmere na stanovanjskem trgu je filozofija večine slovencev diametralno nasprotna. Ali to pomeni, da bi država morala pa sedaj vsakemu (filozofsko razploloženemu) Slovencu nuditi lastniško stanovanje?

Če si se že odločil za neko svojo življensko filozofijo, ji sledi. To je zelo pohvalno. Ne pa pričakovat, da ji bomo sledili vsi, oziroma jo podpirali. Nenazadnje je največja radost, ko nam nekaj uspe samim. Če se za svoj cilj ne rabimo potruditi, ga tudi ne cenimo.

Državo imamo (naj bi jo imeli) zato, da lahko uresničujemo tiste skupne projekte, ki se jih drugače enostavno ne da, oziroma bi bilo to zelo neracionalno. Da zagotavlja tisti minimum storitev, za katerega smo se dogovorili. Ko enkrat začnemo na državo prelagati uresničevanje lastnih vizij se moramo zavedati, da smo postali tisto malo nebogljeno prase, ki se je sposobno samo še do (državnega) seska privaliti in mljaskati toliko časa, dokler od utrujenosti tega težavnega početja ne zaspimo.

Jasno se postavlja vprašanje, kaj pa je tisti minimum. Na prvi pogled se zdi to vprašanje nepotrebno, saj VSI vemo kaj je tisti MINIMUM. Nič ne vemo. Če bi vprašal 100 ljudi, bi dobil 100 različnih odgovorov. Od tistega, ki je trenutno lačen, bi slišali da je to hrana, od bolnega, da je to zdravstvena oskrba, od ravnokar okradenega pa policija. Danes pa bi bilo verjento nadpovprečno število tistih, ki bi nacionalni interes videli v od države omogočenem obisku Svetovnega prvenstva v nogometu v Južno afriški republiki, naslednje leto.

Država ti ne more dati nič, kar ni prej nekomu vzela!

Iz prvega letnega poročila vlade

Ministrstvo za promet je prielo z obnovo in novogradnjo potniškega terminala na letališu Edvarda Rusjana Maribor, s katero se bo poveala zmogljivost letališa.

Hm. A ni tam večji problem da je premalo in ne preveč potnikov?


Zaradi zapletenosti dimnikarske problematike se je na MOP oblikovala posebna delovna skupina za izboljšanje ureditve dimnikarske službe.

:-)) Dimnikarska problematika je verjento res ena bolj kompleksnih.

Sprejeta je bila strategija ohranjanja volka in trajnostnega upravljanja z njim.

Pišuka, a se to dela za vsakega volka posebej?

Če koga zanima, je celo poročilo tukaj. Kaj presenetljivega notri ni.

Par fotk

Par fotk, raztresenih v prostoru, času in vsebini. Vsaka ima svojo zgodbo. Nekatere celo dve. Katera vas zanima?

Why I hate windows

Je že tako, da nekatere zadeve laufajo le na windowsih. Zato imam ene XPje inštalirane v VMWare virtualni mašini na macu. In dela ok. Hitro. Zanesljivo. In potem sem inštaliral en nov program, od Microsofta, in mašina je zapadla v neskončen cikel boot – BSOD – reset. In nič ne kaže, da bi se kdaj nehalo. F8 in safe mode in disable inštaliranega servicea je rešitev. Na srečo je service, ki se ga da onesposobiti. Ne da se ga pa recimo v safe modeu deinštalirati :-((

In kakor sedaj vidim na blogih, je dokaj znana napaka. In obstaja nek hot fix.

In vse se bo rešilo. Verjamem. Ampak TOČNO ZATO sovražim windowse.

PS: Gre pa za SQL express 2005 sp3.