Entries Tagged as ''

Kmetija in čefurji

»Samo me je pa čisto razpizdila ta kelnarca iz Babnika. Pizda ji materina njena, ker nas je od začetka gledala, kot da smo največji lopovi. Samo zato, ker zgledamo taki čefurčki, ali kaj? Prav videl si njen pogled, ko nas je gledala in si mislila, da bomo po kosilu spizdili ven. Saj smo res spizdili, ampak ni to fora. Fora je, da ona ni mogla vedeti, da bomo.«

Navedeno je iz knjige Čefurji raus, avtor Goran Vojnovič pa je za knjigo prejel prešernovo nagrado. Če kliknete na link, boste dobili možnost knjigo kupiti. In ob tem niste niti vi, niti vaš otrok, opozorjeni kakšne vse močne, ne vem zakaj ne napišejo vulgarne, besede se skrivajo v knjigi.

Zakaj so podobne besede v Kmetiji vulgarne, v knjigi pa umetnost izražena z močnimi besedami?

Sicer pa je jasno. Ko nekomu nekaj uspe, se vedno najde kopica “pametnih”, ki bi tisto naredili še boljše. Škoda, ker ne preidejo od besed k dejanjem.

PS: Nazadnje, ko sem bil v Špas teatru, me je najbolj zmotilo to, da je bilo za vsesplošen smeh med občinstvom dovolj, da je igralec na glas povedal kaj mastnega (vulgarnega).

Ena PHPjasta

1. Ali je dodajanje na konec stringa hitrejše kot dodajanje na začetek?

$out .= $str; vs $out = $str.$out;

2. Ali je $out .= $str; različno od $out = $out . $str;

3. Ali se bolj splača $out .= $str; ali $out[] = $str? (in na koncu implode)

Si upa kdo ugibati?

Koliko strokovni so strokovnjaki in “strokovnjaki”

Včeraj je bil v TV Klubu debata o ZA ali PROTI cepljenju proti novi grupi. In kot se spodobi so povabili tri ugledne goste. Gostje so bili:

  • dr. Neva Kopčavar Guček,  osebna zdravnica
  • prof. dr. Franc Strle iz Klinike za infekcijske bolezni
  • in dr. Gorazd Pretner, mikrobiolog
[kaltura-widget wid="zi66htfyzo" width="260" height="252" addpermission="0" editpermission="0" align="center" /]
Ogled na poptv.si
[Read more →]

Reševanje vojaka Bavčarja

200px-Film_Resevanje_vojaka_Ryana

Bavčar je bil prepožrešen in zataknilo se mu je. o tem verjento ni dvoma. Požrešen na dveh frontah. Pri tem kaj vse naj obvladuje Istrabenz. In pri tem kdo naj obvladuje Istrabenz. Seveda sta zgodbi tesno povezani, skupni rezultat pa je Koga ali kaj naj obvladuje Bavčar.

Da je Bavčar sposoben mož, o tem ni dvoma. Morda le včasih želi preveč naenkrat. Poglejmo kaj nam servira Delo danes.

Istrabenz bi se lahko morebitni prisilni poravnavi ali stečaju po nekaterih informacijah izognil s prodajo bančnih terjatev posebni družbi, tako imenovano SPV (Special Purpose Vehicle), ki bi jo ustanovilo eno od državnih podjetij, najverjetneje Kapitalska družba. (delo, 6.11.2009)

Kot je znano, si banke skupaj s Petrolom intenzivno prizadevajo za zunajsodno poravnavo. (delo, 6.11.2009)

Prvi mož Petrola Aleksander Svetelšek in direktor direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač sta opozorila, da utegnejo neurejene razmere v Istrabenzu škoditi slovenski energetiki. Zato sta se zavzela zlasti za vstop države v lastništvo Istrabenzove družbe Instalacija, ki upravlja naftna skladišča v Serminu. o. (delo, 6.11.2009)

»Petrol je zdaj res pod državnim vplivom, ne vemo pa, kako bo čez 15 let,« je dejal Kopač. (delo, 6.11.2009)

Ali ni vladajoča politika tista, ki je par mesecev nazaj tulila da tajkunov ne bo reševala, da naj banke kar podaljšajo tajkunska posojila, če si upajo ipd. Danes se pa reševanje Istrabenza s pomočjo Kapitalske družbe (družbe, ki naj bi upravljala sredstva v interesu upokojencev), Petrola, ki je očitno pod državnim vplivom in Zavoda za blagovno rezerve predstavlja kot nacionalni interes. Nacionalni zato, ker so velike upnice Istrabenza tuje banke, ki bi v primeru stečaja postale lastnice Istrabenzovih naložb.

Oprostite dragi gospodje, ampak ali nismo to vajo z nacionalnim interesom enkrat že šli skozi? Ali se ni izkazalo da je za nacionalnim interesom na koncu zadaj bil vedno nek konkreten poštni nabiralnik, oziroma konkreten, popolnoma privaten žep?

Saj Bavčar več ni šef Istrabenza. Saj ne rešujemo njega temveč slovenski ponos, morda celo primorski biser, ne bodo pozabili dodati. Pravljice za otroke. Četudi Bavčar več res ne bi imel nič z Istrabenzom, se bo vedno našel nek novi Bavčar. Ki bo jahajoč nacionalni interes poiskusil prihvatizirati kar mu bo takrat nejmu milostna politika dovolila.

V Delu tudi preberemo “Od sanacije Istrabenza je pomembno odvisen velik del premoženja v slovenskem gospodarstvu in s tem tudi sanacija slovenskega gospodarstva nasploh”. Ja pa kaj še? Tudi nagrada pisca verjetno. Kam pes taco moli pa je jasno iz stavka “To naj bi bil nekakšen kompromis med tistim, kar zahtevajo najbolj požrešne banke, in tistim, kar hočejo ohraniti lastniki, delničarji.

Zdej so pa banke požrešne. Kje je bil pa komentator, ko si je IB od teh POŽREŠNIH bank sposojal denar za svojo požrtijo? Ali so lastniki takrat protestirali? Ali so po tihem cedili sline in navijali, da bi iz bogate požrtije še njim kaj padlo z mize? Ampak banke so sedaj sovražnik številka 1. Zbrcajmo jih. Če mi ne vemo zakaj, one bodo že vedele.

Okoli sanacije slovenskega gospodarstva skozi IB pa velja naslednje. Če bo IB v naslednjih letih, skozi svoj program poplačal vse svoje upnike, kar obljublja, to pomeni le eno. Da bo ves denarni tok odvisnih družb, šel v poplačilo IBjevih upnikov. Zdrava podjetja v IB (npr. Droga) bodo morala krepko stisniti pas, da bodo zagotavljala ustrezen denarni tok Istrabenzu. Nič razvoja. Nič širitev trgov. Čisto izžemanje. In v trenutnem kriznem času zna to biti tisti korak čez rob. Ko takšnega pritiska enostavno ne bodo več zmogla.

Pa to ni nič novega. Klasična zgodba izčrpavanja podjetij ob managerskem prevzemu, ker manager pač nima od nikjer drugje dobiti denarja za prevzem, kot znotraj podjetja. In če gre več za njegovo lastništvo, ga manj ostane za drugo. Že res, da se iz prakse naučimo več kot iz teorije, ampak ali res potrebujemo še eno realno lekcijo?

PS: Ali je Bavčar vojak ali general, naj pa vsak sam premisli. Kot tudi v čigavi vojski.

Vsa življenja Igorja Bavčarja

Knjiga Vsa življenja Igorja Bavčarja avtoric Ilinke Todorovski in Petre Sovdat se zelo verjetno ne bi lotil, če se ne bi pred časom, pod budnim očesom medijev, Bavčarja lotili kriminalisti. Da je par miljonov EUR zašlo na svoji poti in so potem pomagali Bavčarju prihvatizirati Istrabenz. Vprašanje tudi je, če bi jo prebral, če me ne bi viroza spravila za par dni v posteljo, kjer sem se pač naveličal le ležati. V bistvu bi ta stavek lahko vrgel napačno luč na knjigo. Knjiga je namreč napisana zelo berljivo in tekoče. Morda je občasno le malce preveč časovno razmetana.

naslovnica_bavcar_osnutek.20091102110447

[Read more →]

Türk arbitražnega sporazuma ne bi zaupal volilcem

Ata Türk (ata v smislu Oče države, se pravi prvi v državi in ne kot Atatürk 1. predsednik Turčije) se je počutil poklicanega, in to ni nenavadno, da pove, kako naj bi po njegovo šle zadeve naprej z arbitražnim sporazumom. Türk se najprej strinja z Pahorjem, da naj sporazum najprej preveri in potrdi Ustavno sodišče. Ustavno sodišče bo jasno preverjalo skladnost z ustavo in tako izrazilo pozitivno mnenje. Kar večini volilcev pomeni nekaj pozitivnega. Ob tem bo malokdo (čeravno je Janša to že večkrat poudaril) se zavedal, da Ustavno sodišče ne bo ocenjevalo smiselnosti tega početja, niti ali bi bil možen kakšen boljši dogovor ipd… Seveda pa vladajoči politiki ne škodi, če dobi čim več potrditev. Morda bi bilo dobro, da ga pošljejo v presojo še Škofovski konferenci ali Semoličevemu sindikatu. Socialni dialog in medverska strpnost so pač aktualni buzzwordi ….

Drugi atov predlog pa je, da naj bo referendum pred ratifikacijo v državnem zboru. Posvetovalni. Hm. HM. Le zakaj? Ali se Türk boji rezultata referenduma? In se boji lastnega ugleda v tujini, kjer bo potem dobival zoprna vprašanja, če slovenski volilci na referendumu ne podpremo podpisanega arbitražnega sporočila?

[Read more →]

T-2 v stečaj

T-2 naj bi šel baje v stečaj. Škoda. Bili so prvi, ki so resno konkurirali Telekomu oz. Siolu. Takoj ko je zakonodaja dopustila, so šli v napad, čeravno je bila Telekomova infrastruktura, ki so jo morali po zakonu ponuditi drugim operaterjem v uporabo, milo rečeno zasoljena. Spomnim se, kako sem takoj, ko je bil Telekomov cenik za uporabo njihove infrastrukture javen, šel preračunat kako se T-2ju splača to kar počne. Se mu ne splača, sem takrat naračunal. Za rentabilno poslovanje bi morali pridobiti 1000 naročnikov na vsako centralo. Pravljica.

[Read more →]

Pahorjeve rožice in zakaj se časopisom slabo piše

Delo (tisto papirnato, zato ni linka) danes piše, da Evropska komisija, na nek način je to evropska vlada, Sloveniji napoveduje proračunski primankljaj letos v višini 6,3% BDPja. Za naslednje leto pa še povečanje na 7% BDPja. Za primerjavo, leta 2007 proračunskega primankljaja ni bilo lani pa 1,8%. Kaj si o delu slovenske vlade na fiskalnem področju evropska komisija misli, pa najbolje pove dejstvo, da so oceno proračunskega primankljaja od spomladi dvignili za 0.8 odstotne točke.

Kot se spomnimo, je slovenska vlada bila herojski boj sama s sabo, da je uspela pripraviti proračun za naslednje leto z proračunskim primankljajem pri 5% BDPja. Seveda ji je to uspelo. Tako vsaj poročajo slovenski mediji. Zakaj pa nam potem Evropska komisija ne verjame in navaja 7%?

[Read more →]

Balkanski posli 2

Ok, Hrvati so sporazum potrdili. V parlamentu. Sedaj ga bosta verjetno golobčka podpisala. Nato pa sledi ratifikacija. In glede na to, da smo na Balkan se bi čisto komot lahko zgodil naslednji scenarij.

1. Arbitražni sporazum podpisan.
2. Slovenija umakne blokado hrvaškemu vstopu v EU
3. Ratifikacija ne uspe na Slovenski strani, ker se bo zadeva z referendumom izpridila, in bo Jelinčič uspel s svojo demagogijo
4. Hrvaška bo v EU, arbitražni sporazum pa le naslednje v nizu nerešenih vprašanj

Skratka Slovenija bo porabila največji naboj za nič. Pri čemer je seveda vedno vprašanje kako bi bili razni argumenti v arbitražnem postopku sprejeti s strani arbitrov, če bi bilo vsem arbitrom kristalno jasno da je ena stran nekaj dosegla z izsiljevanjem. Kakorkoli obrnemo, je namreč pogojevanje vstopa Hrvaške z tem da sprejme Slovenska pravila igre, točno to – izsiljevanje. Ne pravim, da Slovenija tega ni upravičena uporabiti. Valjda uporabiš vse kar lahko, potrebno se je pa zavedati, da bodo to upoštevali tudi arbitri.

No ja, upam da se bomo čez 50 let lahko vsemu temu le smejali. Da bodo meje v EU, pa tudi širše, še precej manj pomembne kot dandanes.