Pri kolesarjenju čez Kočevski rog sem si veliko pomagal s tehničnimi novotarijami, čeravno bi seveda šlo tudi brez. Ampak glede na to, da sem bolj tehnično usmerjen, mi tudi preiskušanje raznih tovrstnih zadev predstavlja določeno zadovoljstvo.

Najpomembnejša je navigacija. Sploh čez kočevski rok, kjer je ogromno gozdnih in gozdarskih cestic, in se ti brez ustrezne navigacije lahko hitro zgodi kakšno vrtenje v krogu, ali plezanje čez nepotrebne hribe.

Pot sem si začrtal v google earthu. Žal pa nima ravno vseh potk, zato sem moral kar precejšen del gozdne poti načrtovati bolj po satelitski ali ortofoto sliki, kjer se občasno čez drevje posveti kakšen kos ceste. Takšno nčrtovanje je seveda precej približno, kar se je obilo potrdilo v praksi. Moja pot je bila na par mestih načrtovana po poteh, ki so bile vmes že zaraščene, in speljane direktno v hrib, za potrebe vlečenja debel iz gozda. Neprevozno. Yahoo maps ima sicer to precej bolje pokrito (primer v bližini Mirne gore), žal pa tam poti ne morem načrtovati. Obstaja sicer layer z yahoo mapami  za google earth, ampak dela precej zanič. Na posameznem področju je potrebno kar precej zoom in in zoom out pa levo in desno, da končno naložio pravo sliko.

No in ko imaš kml file, ga nalodaš na google maps na mobitelu. Aha. I tata bi sine. Google maps na mobitelu nima možnosti prikazati kml fileta. Grrr. Ampak prijatelj google najde rešitev. Google maps na mobitelu podpira kml file, le da ga moraš naložiti na čuden način. Tako da v search vpišeš URL kml datoteke in potem ti načrtovano potko lepo prikaže.

Če že uporabljaš google maps na mobitelu z GPS potem valjda uporabiš še latitude service, in tako mobitel vsakih nekaj minut sporoči tvojo pozicijo googlu, le ta pa naprej vsem, ki si jim jo namenil. V mojem primeru sem dodal na blog poseben box, kjer se je sproti kazalo kje se trenutno nahajam.

Podobno pa omogoča tudi Nokia sportstracker service, ki sem ga ravno tako uporabljal na mobitelu med vožnjo. Ta poleg lokacije sporoča še trenutno hitrost in smer, in jo prikazuje na svoji spletni strani. Še en način, da svojo vožnjo deliš z ostalimi.

Tako je izgledala načrtovana pot zraven pa realizirana

GPS je precej požrešen, kar se porabe baterije tiče. Sploh če zraven še dva programa sporočata pozicijo preko GPRS povezave, pa še občasno mora pridobiti in narisati zemljevid na ekran, kadar pač ne veš kam zaviti. Zato sem mobitelu dodal še priročen polnilec na klasične 1,5V baterije. Sicer nisem vedel ali bo to potrebno ali ne, amapk zihr je zihr. Vklopil sem pa ga šele ko sem porabil prvo črtico vgrajene baterije. In izkazalo se je, da mobitel hitreje kuri baterijo, kot jo tale polnilec fura. Tako da ko je bila prva dodatna baterija iztrošena, je bilo stanje mobitelove baterije še dve črtici nižje kot pred priklopom baterijskega polnilca. Priklopil sem še eno, in tako je vse skupaj zdržalo do konca poti. Brez dodatne pa ne vem, če bi. Zaradi varčevanja sem tudi nastavil da se povezuje le na GSM omrečje in ne poiskuša tudi na UMTS. Izklopil tudi WLAN in bluetooth.

Moja načrtovana pot (ne vidi se dobro kako strmo in kako zanič je pot)

Poleg mobitela sem imel še Garmin ForeRunner 305 s merilcem srčnega utripa. Tako lahko sedaj nazaj pogledam koliko aktiven sem bil. Še posebej zanimiv pa je bil pogled na srčni utrip, ko se mi je zazdelo da slišim medveda. Glede na to, da mi je takrat utrip padal, se verjetno prav zelo ustrašil nisem.

S sabo pa sem seveda ieml še tretji GPS sprejmnik, GlobalSat DG-100 logger. Tega pa predvsem zato ker ga imam, ne ker bi ga rabil :-)))

Za fotke je skrbel  Pentax Optio M40. Majhen priročen in nekvaliteten fotoaparat. Slike so velikokrat razmazane in ne ostre, zato pa je njegova majhnost kot nalašč za na bicikel in slikanje med vožnjo.

Vmesno sporočilo pa sem seveda poslal peko twitterja, natančneje twitter web vmesnika, kar je potem še samo skočilo na facebook. Sicer se mi pa kaj veliko med vožnjo ni ravno pisalo.

Za naslednjič bi mi prav prišel kakšen boljši program za načrtovanje kolesarske poti, sploh takšen, ki zan prikazati tudi profil proge. Če pa ima še ustrezen vmesnik za telefon, pa toliko bolje. Če kdo pozna kakšnega, se vljudno priporočam.

Po prihodu domov, se pa seveda poveže še slike z GPS podatki, tako da se v vsako sliko zapiše še približna lokacija. Za to uporabljam GPSPhotoLinker. Lokacija je približna, ker pač ura na telefonu ni čisto točna, kalibrirati se mi pa ne da. Iz vsega tega potem narediš še kakšen lep prikaz v Google earthu. In pa seveda fotke v picassa albumu z pripadajočim zemljevidom.

Prikaz slik na poti v Google maps

Voila, človek se seveda ob vsem tem vpraša, ali je bil osnovni namen kolesarjenja res kolesarjenje ali igračkanje z gadgeti.

Čisto za konec pa še par fotk.