Entries Tagged as ''

Jaz sem anti Jure Robič

5576_105523781434_785576434_2026840_833915_n

V zadnjih 7 dneh sem vsak dan naredil turo na kolesu, urco pa še malo. 3x Dobeno, 3x Rašica (2x preko Šinkovega turna, 1x preko Dobena) pa še na piknik v Podutik in baje tudi nazaj.

In kaj ima to veze z Juretom Robičem? Ko on vozi kakšno svojih ultra dirk, tudi on vozi po več dni skupaj, in takrat po malce več kot eno uro na dan NI na kolesu. Sepravi ravno kontra kot jaz. V bistvu lahko skupaj z Juretom kolesariva 24/7.

PS: Z Armstrongom sva pa zmagala 7 Tour De Franceov.

Bravo za fante iz ASTANE – Contador, Armstrong in Kloden

Po zadnji resni etapi na letošnjem Touru, zasedajo kolesarji Astane 1., 3., in 6. mesto. Jutri čaka vse kolesarje še bolj revialna etapa, namenjena v prvi polovici pitju šampanjca in foto terminom, v drugem delu se pa ponavadi kar dobro namučijo po ulicah Pariza in se udarijo za zadnjo etapno zmago. V skupnih razvrstitvah pa je ponavadi že vse odločeno.

mont_ventoux_summit

Vprašanje je ali bo Armstrongovo 3 mesto po sedmih (7!) zmagah, zadnja leta 2005 označeno kot uspeh ali neuspeh, ampak dejstvo je, da je to dober rezultat, v bistvu odličen, glede na njegova leta :-))) Neodgovorjeno bo tudi vprašanje, ali bi Armstrong lahko zmagal, če bi mu do zmage Contador pomagal, ne pa se sam grebel zanjo.

Ampak takšen razplet kot je, je v bistvu realen odraz pokazanega. Contador je tudi danes pokazal da je močnejši. Bratoma Schleck (Frank & Andy) pa še malce manjka. Bolj taktike in zrelosti, kot česa drugega. Definitivno bodo v naslednjih letih brata Schleck in Contador krojili vrh etapnih dirk.

Eden večjih uspehov pa je prav gotovo 4. mesto Bradley Wigginsa. Da se salonski kolesar lahko tako dobro odreže na touru bi malokdo verjel v naprej. Na velodromu pač prav veliko takšnih klancev kot je bil današnji na Mont Ventoux pač ni.

Če sem že obeležil začetek Gira in njegov konec, sem to storil tudi z Tourom :-)) Vzpon na Rašico preko Šinkovega turna je bil kar ok. Ko se je Tour začel pa sem bil na poti v Grčijo, in je tako bicikl odpadel.

Ohoho – zrihtana pot na Rašico

Ena dobra duša je posula malce novega peska na pot na Rašico in jo tako malce izravnal, kar kar precej pripomore pri kolesarskem vsponu do vrha. Sicer se je dalo tudi prej, ampak sedaj je precej lažje prevozno. Lahko da so to naredili že pred meseci, ker mislim da sem šel letos prvič po tej strani gor.

Pogled iz Rašice

Dol sem šel pa na Dobeno in tam je pa ravno kontra. Imam občutek da se je zemlja še bolj posedla, kamni pa so še malo zrasli. In mi je izgledalo zelo zelo divje. Pa sem velikokrat tam peljal, res pa letos samo 1x ali 2x, ker je bilo vreme ponavadi bolj mokro, in sem vozil le po asfaltu.

Razgled iz Rašice je bil danes zelo “umit” in se je tudi Snežnik videl zelo ostro. Res lepo.

Dopustovanje v Grčiji

Dopustovanje v Grčiji me je prijetno presenetilo. Recimo sončniki in ležalniki na plaži. Ki so zastonj. Seveda se pričakuje, da boš potem naročil kakšno pijačo, ki ti jo seveda prinesejo lepo na plažo, pri čemer pa cene niso pretirane. 2 – 3 EUR pride ledena kava ali kakšna osvežilna pijača. Ker je to običajno povezano še z taverno, greš ponavadi še tja kaj pojest in tako na prijazen način od gosta (oz. štirih) dobijo cirka 50 EUR dnevno. Pozno kosilo nas je namreč prišlo tipično 30-45 EUR.

Sicer pa Peloponez ne izgleda kaj prida turistično razvit. Seveda je veliko možnosti za prenočevanje, tipično v bolj “privat” apartmajih in sobah, vendar kapaciteta plaž krepko presega število gostov. Ki so tipično grki. Zelo malo je bilo tujcev od drugod. Morda se to lahko pripiše zgodnejši sezoni, čeravno drugi teden julija tudi pri njih velja za glavno sezono.

Letalski turizem je izgleda precej bolj usmerjen na otoke, celina pa je prepuščena domačinom. In kar se mene tiče, naj kar ostane tako.

Draga pot do Grčije – 200 EUR za mobitel

Pot do Grčije je bila sicer dolga, vendar minila brez težav. Žal pa me je kasneje presenetil znesek porabe pri Mobitelu. Le ta se je povečal za 200 EUR. Pa prav veliko klepetal nisem, maksimalno kakšno minuto, po internetu pa tudi ne brskal.

Vendar je pogled na log na moji Nokii pokazal, da se je dejansko nekdo vsakih 15 minut povezal na internet, prenesel kilco ali dve in se odklopil. Hm.

Še najbolj verjeten krivec se mi zdi GPS, ki ga ima Nokia 5800 XM integriranega. In pozna tudi tki. assisted funkcijo, ki je očitno po defaultu vključena. In to v vseh omrežjih. Le ta pomaga pri hitrejšemu določanju lokacije in bolj natančnejšemu lociranu. Za izračun lokacije v GPS sistemu, mora naprava namreč imeti efemeride satelitvo, ki jih sicer dobiva preko satelitvo, ampak to je počasno. Če pa dobi par podatkov preko interneta pa gre hitreje. Potem gre pa še za korekcije.

[Read more →]

Palmižana ali Hvar?

Na 24ur.com sem zagledal spodnji banner. Ker sem bil na Hvaru, se mi slika ni zdela ravno preveč podobna Hvaru. In sem šel pogledat na google earth.

reklama-hvar

In res ne gre za Hvar, ampak Palmižano. Spodaj je posnetek, ki sem ga naredil z google earthom in se kar ujema z bannerjem.

googleearth-hvar

No ja, glede na to da je Palmižana v bližini mesta Hvar se prav veliko niso zlagali. Aja, pa na sliki je res otok Hvar. Resda bolj majčken v ozadju :-)))

PS: Le kako bi na to odreagirala tržna inšpekcija :-)))

WordPress media uploader freezes at “crunching”

After transfering sites to another server (TUS hosting does not offer rent-a-host anymore, they still have offer on web page, but via email they request to release server) image upload become unusable. Image was uplaoded, then wordpress stops. Nothing. Images was uploaded but cannot continue with inserting them into post. Just like in this thread.

After adding folowing files to .htaccess file everything works ok now.

php_value max_execution_time 600
php_value memory_limit 256M

Site transfers are in most cases painful operation. One down, how many to go?

Jonasov iPhone 3GS

Jonas je na svojem blogu objavil 10 fotk, ki jih je naredil z novim iPhone 3GS. Meni se zdijo za telefon odlične. Škoda, ker ni zraven poslikal še istega z fotoaparatom, ker to bi bila potem dobra primerjava.

Kako to naredi moje Nokia 5800 XM.

Vožnja po Grčiji

Turistične knjige pogosto Grčijo opisujejo kot relativno nevarno za vožnjo. Da so prometne nesreče med najpogostejšimi v Evropi. Da so Grki nori vozniki, divjaki in ne spoštujejo prometnih predpisov. Moje dosedanje izkušnje tega ne potrjujejo.

imgp4801

Ceste so v glavnem ok, čeravno kakšna manj obljudena področja imajo temu primerne ceste. Recimo od mejnega prehoda pri Bitoli, je tudi na Grški strani cesta primerljiva tisti med Črnomljem in Vinico ali še slabša. Pomembnejše ceste so pa kot se šika. Cestnin še nisem srečal, čeravno sem kar nekaj peljal tudi po avtocesti. Upam da ni potrebna kakšna vinjeta, ki je nimam. So pa zakasirali most pri Patrasu.

imgp4986

Vozi se tako, da jih več prehitim, kot jih prehiti mene. Se pravi v glavnem niso divjaki (vsaj ne večji od mene :-))). Imajo pa tudi še veliko starih vozil, ki enostavno ne potegnejo več prav veliko. Prav gostega prometa nisem srečal.

Pri Grčiji je potrebno upoštevati da je to gorata dežela. Slovenija je sicer tudi gorata, ampak tipično ne rabiš čez Vršič, če želiš iz enega kraja v drugega. No, tukaj je malce drugače. Zelo hitro si nad 1000 m nad morjem, pa potem spet dol. In nič nenavadnega ni, da 50km zračne linije med dvema krajema, pomeni 2x toliko po cesti, voziš pa dve uri ali več. Pri načrtovanju poti je to nujno upoštevati. Res se včasih zdi skregano z zdravo pametjo, da boš 50km vozil uro in pol, ampak potem vidiš da to ni bilo brez razloga.

Posebnost so verjento regionalne ceste, ki so sicer dvopasovne, imajo pa tudi širok odstavni pas. In potem se vozniki solidarnostno umikajo ali celo vozijo stalno po odstavnem pasu, tako da se potem mirno prehiteva, pa čeprav je dvojna neprekinjena črta, prehitevanje prepovedano z znaki in hitrost omejena na 50 km/h.

Omejitve hitrosti so malce lovske. Lastnik apartmajev kjer bivamo je dejal, da so itak postavljene le za pobiranje kazni. In res, v Grčiji mrgoli postavljenih radarskih kamer, ki pa vse merijo v zadek avtomobila, tako da ne vem, ali gre za prazna ohišja, ali je res v vsakem kamera. Čez celo Grčijo policijskih kontrol nisem videl, do 20 km od konca poti. Tukaj na zahodnem Peloponezu pa so kar pogosti, in praktično vsakič ko se kam odpeljemo kakšnega srečamo, ki meri z laserskim merilnikom. In kolikor se vidi, kar ustavljajo.

Druga pos

imgp4926

ebnost pa so razne “hišice” ob cestah, ki se pojavljajo tako ob lokalnih, kot tudi avtocestah. Na vsakih par 100 metrov, največ na par kilometrov. Zelo različne, od enostavnih do pravih oltarjev. Najprej sem mislil, da to postavijo vsakemu, ki je na cesti umrl, ampak vseeno jih je malce preveč, pa še verjetno bi bile bolj pogrupirane. Razen, če bi mrtve označevali od Odisejevih dni naprej.

imgp49901

Kakorkoli, po ikonografiji sodeč gre za neko versko zadevo. Verjetno priprošnjo pri bogu za varno pot, ali pa realizacijo zaobljube o darovanju bogu, vsakič ko prehitevaš v škarje.

Bencin na črpalkah ima različne cene. Dizel je od 1,10 EUR do 0,91 EUR. Črpalk je v mestih veliko, v glavnem majhnih, takšne kot so pri nas že izumrle. Veliko tudi ne self-service.

Trzin – Ohrid – 17 ur in pol na cesti

imgp4540

Leto smo se na dopust odpravili v Grčijo, zahodni Peloponez, Kyparissia oz. Kalo Nero. Z avtom. Prva etapa je bila do Ohrida. Le ta nam je vzela 17 ur in, pol, kar je malce več kot sem pričakoval.

Štartali smo ob 3:30 zjutraj in nekako ob 6:30 prišli na avtocesto prot Zagrebu. Zaradi družinskih zadev smo namreč zavili čez Črnomelj in mejni prehod Metlika. Potem se pa po Hrvaški kar vleče tista cesta do avtoceste. Če bi šli direkt na Zagreb bi tukaj prišparali kakšni dve urici.

Čez Hrvaško je vse potekalo gladko. 2x cestnina, sprejemajo kreditne kartice. 1x tankat. In ob cirka 9ih smo bili na Hrvaško:Srbski meji. V koloni. Ki ni izgledala ravno velika, pa še vstopalo se je na vseh mestih. Ampak šlo je pa blazno počasi. Najprej na Hrvaški strnai, nato pa še na Srbski. Tako da smo tukaj zapravili cirka 2:20. Zaradi tega zastoja na meji, pa je bila nato avtocesta proti Beogradu precej bolj prazna. Saj tudi na Hrvaškem, ni bilo neke gužve, ampak proti Beogradu je bilo pa res prazno.

imgp4587
imgp46111

V Beogradu se je nato malce zagužvalo, kot se ponavadi na vpadnicah v večja mesta. Ampak glede na to, da se pelješ direkt čez Beograd ni bilo hujšega. Kakšnih 15 minut v kolonah, potem pa že proti Nišu. Do tja smo srečali kakšne 4 nevihte, lokalnega značaja. Kar pa pomeni vedno po kakšen kilometer res hudega naliva, potem pa bolj rahel dež, in nato spet suho. Na črpalki jasno obvezno pranje šip. Ampak nič kaj vsiljivo, itak ne moreš ugovarjat. In potem ko jim daš kakšen euro, te še poprosijo, če bi jim morda kune zamenjal v eure ali dinarje.

Pa na črpalki se je pokazalo, kako še kar živijo v nekem drugem času. Ko si pač kot kupec motnja v njegovem čisto lagodnem življenju. In v bistvu te on ne potrebuje. Ker sem sam motovilil nekaj z kreditno kartico, sem bil pa še toliko večji nebodigatreba.

04072009081

Hranjenje smo izvedli nekje okoli Markovca (Velika Plana, Lapovo). Srbska kuhinja pač. Kajmak. Meso. i još meso. 25 EUR za vse štiri. Pa še open WLAN so imeli :-)). Cirka urica in pol počitka.

Nato pa naprej proti Makedonsko – Srbski meji. Po Leskovcu se konča avtocesta, naprej pa je nekaj podobnega kot če bi se sedaj vozil po stari dolenjki, ki jo še lahko spoznavate okoli Trebnjega. Na meji smo bili okoli pol šeste popoldne. Mejne formalnosti 40 minut. Nato pa proti Skopju, po malce slabši cesti, ker pa že delajo na tem, da jo spremenijo v avtocesto.

Skopje me je v par delik malce spominjalo na Indijo. En del je res precej ubog, in tam navalijo čistilci vetrobranov kar sredi ulice. Pa še kakšen prosjak se najde. Mi nekako kar ni bilo do odpiranja oken. Do Tetova je potem kao avtocesta, čeravno precej švohotna. Zato pa imajo kar veliko cestninskih postaj, ki so vse prehodnega značaja. Se pravi plačaš prečkanje, ne pa kot na Hrvaškem in Srbiji, kjer so zaprtega tipa. Kreditnih in bančnih kartic ne sprejemajo, evre pa. Ki jih zaokrožajo malce po svoje.

img_1875

Pa tudi prvič na celi poti so bili malce bolj aktivni policisti. Kar nekaj radarskih kontrol smo uspešno prevozili, pri čemer pomagajo tudi solidarni nasproti vozeči z opozarjanjem.

Od Tetova naprej proti Ohridu pa spoznaš zakaj se reče brdoviti Balkan. Pišuka poldi. In mi smo ponosni na naše hribe. Tudi Makedonski niso za odpis. Sploh če jih moraš prevoziti da prideš do Ohrida. V Sloveniji greš ponavadi v hribe vozit takrat, ko želiš v hribe, če pa greš iz enega mesta v drugega, pa te ponavadi kaj hujšega ne doleti. No, na Balkanu je malce drugače.

img_1997

Na Ohrid smo prispeli malce pred deveto zvečer. Se pravi smo za pot v Makedoniji potrebovali cirka dve uri in pol.

Če odštejem čakanja na mejah, in ovinek  v Sloveniji, smo vozili malce hitreje kot napoveduje viamichelin. Glede na to, da prav divjal nisem, omejtev pa tudi ne upošteval kaj preveč, je to kar ok ocena.