Tag: smučanje

smučanje

Zaključek smučarske sezone na Krvavcu

Smučarska sezona se nezadržno bliža koncu, in ker se nam ni dalo voziti do Avstrije smo danes odšli na Krvavec – slovensko naj smučišče. Na Krvavcu nisem bil že par let, morda pet, morda celo deset, če seveda odštejem lanski kolesarski vzpon na Krvavec. In moram priznati, da se je kar nekaj spremenilo. Namesto ene dvosede je sedaj štiriseda, namesto druge pa moderna šestseda, ki nas odpelje na Vrh Krvavca.

Mislim da so tudi razširili večino prog, da so se nekatere posedle, je pa verjetno le moj občutek :-)))

Pogledano na malce drug način pa to pomeni, da premorejo eno moderno napravo, eno novejšo, ostalo je pa ena velika žalost. Počasno pa še dobro te lahko udari tam nekam pod kolena, če se ne pripraviš kot je treba. In potem naslednjič le čakaš ali ti bo tokrat uspelo ali boš spet dobil nov udarec.

Da se ob takšni ponudbi nekdo potem sklicuje na spremembe počitniških terminov, ker ni smučarjev, kaže le na to, da samozaverovani sami vase, odgovorni še niso obiskali kakšnega bližnjega smučišča v Avstriji ali Italiji. Ne bi jim škodilo. Morda bi jim pomagalo razumeti, da za blizu 100 EUR, kolikor stane družinsko smučanje na Krvavcu za en dan, pričakujemo malce več, kot lep razgled in eno moderno napravo.

Potovanje, smučanje, Šport

Smučanje na Kopaoniku

V bistvu nisem točno vedel, v kaj se spuščam z odločitvijo, da gremo letos smučat na Kopaonik, Srbija. Na webu imajo sicer napisano kakšne vse naprave imao in koliko prog, vendar je to Balkan, in je bolje biti previden.


Pri oceni mi tudi nagaja vreme, ker je do sedaj praktično vse dni snežilo, ne preveč pa vseeno. Pogosto je bilo megleno, čeravno oboje ni preveč motilo pri smučanju. Ker megla je bila tipično par 100 metrov proge, sneg pa rahel. Ni pa bilo razgleda, tako da ne dojameš vseh razsežnosti, pa tudi navigacija je malce problematična.

Naprave so različne. Od moderne 6 sedežnice do starinske dvosede, ki gre tako počasi, da bi lako vmes komot pomalical. In karte so RFID, kar na slovenskih smučiščih nekako še ni standard.

Same proge so označene tukajšnjemu znanju smučanja primerno. Navajeni alpskih smučišc bodo lahko razočarani. Tukajšnja modra proga, je alpska zelena (*), tukajšnja rdeča ustreza našim modrim in tukajšna črna, je rdeča. Res pa kar nekaj črnih in rdečih prog ni delovalo, tako da morda bi tam bilo kaj drugače, čeravno močno dvomim.


Ne glede na vse, tako vreme kot nekatere počasnejše naprave in tudi bolj položne terene, pa sem vseeno v enem dnevu nasmučal skoraj 80km, od tega kar nekaj z ženo. Kar pomeni, da se vse to niti ni poznalo več kot kakšnih 20%.

Kopaonik je tako primeren za družinsko bolj uživasko smučanje. Piljenje tehnike carvinga. Za tiste bolj zahtevne smučarje, pa to verjetno ne bo primerna izbira.

(*) alpsko zeleno sem si gladko izmislil :-))

smučanje

Turracher Höhe – 88.43 km

Turracher Höhe je cirka dve uri vožnje oddaljeno od Ljubljane. Dokaj klasično smučišče, ki se ga v enem dnevu nekako še ne naveličaš :-))) V nedeljo je bilo vreme kar toplo, do 10 stopinj, ni bilo pa pretiranega sonca, in sneg se je kar dobro držal. Na vrhu je sicer kar dobro pihalo, ampak ni bilo moteče.

Garmin mi je pokazal, da sem smučal cirka 6 ur in četrt (ne, nisem prišel točno ob 9:00), presmučal slabih 89 km, naredil cirka 10100 višinskih metrov gor in dol, ter pokuril dobrih 6700 kilokalorij. Temu podatku o kalorijah ne bi ravno verjel, čeravno sem imel na sebi tudi pas za merjenje srčnega utripa.

Continue reading “Turracher Höhe – 88.43 km”

smučanje

Družinsko smučanje na Arehu

Čeprav vremenska napoved ni bila ravno obetavna, je jutranje sonce in Aladinova napoved prevagala in smo se odpravili na Pohorje, na Areh. Za to je navijala predvsem N., ki je letos bila tam na smučanju z GIBom. In potem se je želela malce pohvaliti, kako ona pozna proge ipd… Vreme je bilo sicer oblačno, visoka oblačnost le občasno se je prebilo malce sonca. In v bistvu je bilo tako še najbolje, ker že tako je bil sneg zelo južen in težak. Če bi bilo pa še sonce, bi bilo pa verjento bolj za plavat

Je pa takšen sneg zelo ustrezal K. ki je tako v bistvu prvič resno smučala, in ji je šlo kar dobro. Seveda pa je aktvinost naredila svoje, in se je bilo potrebno ustrezno okrepčati. Z zdravo hrano seveda :-)))

Continue reading “Družinsko smučanje na Arehu”

Šport

Spet smučanje v Kranjski Gori

Za razliko od zadnjič ko je delala sedežnica Kekec, je včeraj delala sedežnica Dolenčev rut. proga je malce daljša, sedežnica pa hitrejša, tako da se bolj na smučaš. Sneg pa je precej bolj trd in hitreje se zdrsa do ledu, kot na Kekcu. Sem bil pa tokrat za spremembo z Mojco. V bistvu prvič :-))

Ji je šlo kar dobro, glede na to da je šele lani začela spet smučati. No v bistvu sem tudi jaz začel nekako lani, pred tem sem namreč bordal. Prešel pa sem v glavnem zaradi tega, ker na smučah lažje spremljaš otroke.

Žal se pa tokrat ni vse končalo srečno. No, na smučišču že, žal pa sem imel na poti nazaj na cesti nesrečo s smrtnim izidom. Na cesto se je namreč postavila srna, ki so jo žarometi tako očarali, da ni mogla skočiti stran, sam pa tudi nisem uspel toliko zabremzati, niti zaviti v stran, da bi se ji izognil. In tako sva trčila.

smučanje, Šport

Marčevska nočna smuka v Kranjski Gori

Z eno besedo – ODLIČNO. Dober sneg, malo ljudi. 3 ure smuke. Na koncu je sicer že bilo malce ledeno, kar se še posebej pozna, ker nimam nabrušenih robnikov, ampak je bilo zelo ok.

Presmučal cirka 37 km, v bistvu polovico tega, ker pol sem se peljal gor. Na sredini smučišča imajo iglu, kjer se verjetno lahko malce okrepčaš, ampak, ker sem bil sam, sem lepo izpustil.

Delala je le štirisedežnica Kekec. Ker sem bil sam, sem se vmes malce igral z elektronskimi igračkami. Ena fura (gor in dol) traja cirka 6:40 do 7:40 minut. Predvsem odvisno od zastojev na sedežnici, vrste (včeraj max 2 pred mano) in ali se ustaviš med smuko. Sam sem včeraj kar pičil, stil “sneta sekira”.

Še gps track na gps-race.com kjer se lepo vidi, kje sem zavil k igluju :-)).

Šport

Smučanje na Kobli

Za Koblo sem nekako zvedel kar precej let nazaj, ko je cimer Peter, bohinc, omenil da mu je Kobla najboljše smučišče. Malce lokalpatriotstva je bilo prav gotovo pri tem, ampak omenil je, da gre za smučišče z eno najdaljših prog v Sloveniji. Tako dolgo, da moraš kar z tremi sedežnicami do vrha. Pa smo šli pogledati.

Odkar je do Radovljice že skoraj cela avtocesta, si kar hitro gor. Kupit karte, in za ogrevanje enkrat na prvo vlečnico, na sidra. Precej staro. In potem na sedežnico. Hm, kar malce smo se že razvadili, ker tale tam ima verjento že ene 30 let, in temu primerno je tudi opremljena, žal pa tudi hitra. Sicer so pa vse tri sedežnice takšne. Prehod iz prve na drugo je malce neroden, se pravi moraš malce v hrib štamfat. Iz druge na tretjo je pa kar ok. 

Na vrhu je bilo na začetku megleno, kasneje pa se je spucalo. Sicer pa ni bilo krize, ker je bilo megle za prvih 100 ali 200 metrov. Sneg pa na vrhu zelo ok. Skoraj kot na Voglu :-)). Enkrat sem šel peljat od vrha do dna brez ustavljanja. Res je dolga proga :-))) Toliko, da na koncu več nisem vedel, ali me bolj bolijo stegna ali hrbet.

Iz vrha je sicer možno po smuk progi, ki je zelo ok, sploh če je sneg ok, ali po družinski, ki pa ima par zelo vredu odsekov, potem pa par dolgčasov, in na koncu še neko ravnino, kjer se je potrebno poganjati s palcami, sicer ne prideš nikamor. Sožalje borderjem, ki so tam kar reveži.

Proge so v bistvu zelo ok, nekatere tudi kar pretirano široke, žal pa je bilo tam vse bolj ledeno. Verjento jih tudi pripravljajo ne preveč, ker je ogromna površina. Minus so pa stare naprave. Sedežnice še iz časov, ko niso poznali sistemov, ki omogočajo hitrejšo vožnjo. Tako se pač cijaziš gor z 6-7 km/h. Po drugi strani pa to pomeni, da se med furami lepo spočiješ :-) Prevozil sem tako 58 km, kar je kar ok, v primerjavi s tem, koliko sem smučal v Kranjski gori – se pozna, da so punce bile v bližnjem vodnem parku.

Sicer reklamirajo tudi neko sončno plažo, ampak sonca ni bilo videti prav veliko :-)

Podatki o hitrosti in prevoženem so iz Garmina, gps track pa na gps-race.com.

Uncategorized

Soriška planina

Dva metra snega je treba izkoristiti. Še bolje bi bilo tri metre na Voglu, ampak sem si rekel, da moram enkrat tudi na Soriško pogledat. In smo šli. Snega je dovolj. Glede na to, da je konec marca, tudi ni nič nenavadnega, da je sredi dneva vse bolj pomladansko, se pravi južno. Proge bolj zgoraj so bile tudi opoldan čisto ok, spodaj je pa pač bremzalo. Ampak suma sumarum kar ok.

So pa obupno zadaj z infrastrukturo. Ena stara dvoseda sedežnica in pa par vlečnic na krožnike. Ok verjento za 15 let nazaj, za dandanes pa precej skromno. Pa ni problem v udobju (čeprav tudi) ampak predvsem hitrsti in prepustnosti. Ok, vlečnice so kar šle, ampak sedežnica se pa vleče.

Lahko pa pogledamo tudi iz druge plati. Več kot jih bo razočaranih, manj bo gužve, bolje bo smučat :-)))

Zna bit, da je bilo to zadnje letošnje smučanje.

Me pa je presenetilo še nekaj. Na poti na smučišče, skozi Železnike, je bilo na par mestih zelo veliko avtomobilov parkiranih. Med drugim tudi na Petrovem brdu. Kot bi bil organiziran kakšen pohod, ali kaj podobnega. Ali pa je pač ena prvih lepih že pomladanskih nedelj, privabila ljudi kar samoiniciativno. Tako na klasičen, kot tudi na kakšen bolj snežen pohod.

Tudi sicer je po okoliških hribh okoli smučišča kar nekaj ljudi osvajalo vrhove in izvajalo bolj turno smuko.

Pogled na glavne proge


Zastarela vlečnica na krožnike…

… kjer se ti zalušta na Cerkno

In zato gredo eni kar peš. Jih vidite?

Morda jih bo sedaj malo lažje najti

Še iz malce drugega konca

Isti hribolazci

Eni niso bili pripravljeni na težak sneg

In so dobili brezplačen prevoz v dolino

Za dobro smuko se je potrebno okrepčati in odžejati!

Uncategorized

Smučanje (in plavanje) na Cerknem

Vreme je bilo pomladno. Sneg moker že zjutraj. Gužve ni bilo. Ob odhodu pa 15 stopinj.



Imajo pa kar dobro poskrbljeno za mlajše ne-smučarje, čeprav je varstvo kar zasoljeno 8€ na uro. Ampak namen je bil dosežen. M je sprobala nove smuče :-)


n