Soriška planina

Dva metra snega je treba izkoristiti. Še bolje bi bilo tri metre na Voglu, ampak sem si rekel, da moram enkrat tudi na Soriško pogledat. In smo šli. Snega je dovolj. Glede na to, da je konec marca, tudi ni nič nenavadnega, da je sredi dneva vse bolj pomladansko, se pravi južno. Proge bolj zgoraj so bile tudi opoldan čisto ok, spodaj je pa pač bremzalo. Ampak suma sumarum kar ok.

So pa obupno zadaj z infrastrukturo. Ena stara dvoseda sedežnica in pa par vlečnic na krožnike. Ok verjento za 15 let nazaj, za dandanes pa precej skromno. Pa ni problem v udobju (čeprav tudi) ampak predvsem hitrsti in prepustnosti. Ok, vlečnice so kar šle, ampak sedežnica se pa vleče.

Lahko pa pogledamo tudi iz druge plati. Več kot jih bo razočaranih, manj bo gužve, bolje bo smučat :-)))

Zna bit, da je bilo to zadnje letošnje smučanje.

Me pa je presenetilo še nekaj. Na poti na smučišče, skozi Železnike, je bilo na par mestih zelo veliko avtomobilov parkiranih. Med drugim tudi na Petrovem brdu. Kot bi bil organiziran kakšen pohod, ali kaj podobnega. Ali pa je pač ena prvih lepih že pomladanskih nedelj, privabila ljudi kar samoiniciativno. Tako na klasičen, kot tudi na kakšen bolj snežen pohod.

Tudi sicer je po okoliških hribh okoli smučišča kar nekaj ljudi osvajalo vrhove in izvajalo bolj turno smuko.

Pogled na glavne proge


Zastarela vlečnica na krožnike…

… kjer se ti zalušta na Cerkno

In zato gredo eni kar peš. Jih vidite?

Morda jih bo sedaj malo lažje najti

Še iz malce drugega konca

Isti hribolazci

Eni niso bili pripravljeni na težak sneg

In so dobili brezplačen prevoz v dolino

Za dobro smuko se je potrebno okrepčati in odžejati!