Kako mediji kreirajo politiko

Naj najprej poudarim, da se mi nič narobe ne zdi, če kdorkoli želi vplivati na “politiko” se pravi politike, ker politika je stvar vseh nas, in še premalo se zavedamo, kaj vse je odvisno od nje. In v bistvu vse politične javne izjave, v času socialnih omrežij je pa to praktično že vsak (političen) twit ali facebook zapis, je vplivanje na politiko. Toliko bolj, če ga povzame še kateri od medijev, kar recimo politične oddaje na TVju redno počnejo, pa tudi spletni in tiskani mediji.

Je pa seveda prav, da se to počne transparentno. Pa tudi novinarji, če že radi poudarjajo, da je njihovo delo poslanstvo, naj ga tudi opravljajo potem profesionalno.

Tale prispevek je v bsitvu nastal na osnovi kratke debate, ki sem jo imel z Darijanom Koširjem (baje urednik na dnevnik.si (baje, ker nisem nikjer našel potrditve)).

na kar sem jaz to komentiral z:

Celo debato si lahko preberete na twiterju.

Zakaj sem mnenja, da gre tukaj bolj za medijski pritisk, kot novinarsko poročanje o odločitvi?

[Read more →]

e-podpis podpore za referendum – POZOR!

Podpis za referendum (obrazložitev je tule) sem oddal po elektronski poti. Po 7. dneh, je stanje vloge še vedno v reševanju.

Ker mi dejansko celoten postopek ni najbolj jasen, sem svoje vprašanje delil na twiterju, na kar je bivši minister Gregor, prijazno odgovoril, da je to čudno, in da naj pokličem na UE. Sem poklical, so preverili in odgovor:

1. Zadeva je bila obdelana že prvi dan, po prejemu.

2. Očitno se je zataknilo pri pošiljanju emaila.

3. Zakaj je status še vedno v reševanju, še ugotavljajo.

Glede na odziv na twiterju, pa se očitno zatika še kje, ne le v mojem primeru.

Na moje vprašanje, ali moram kaj sprintati in poslati pobudniku referenduma je pa odgovor da ne, da te po e-poti oni zberejo in pošljejo pobudniku, 1x tedensko. Super!

Malo manj super pa je to, da se v primerih referendumov ponavadi vlada postavi proti. In ne glede na to, da lahko delavcem v UE popolnoma zaupamo, bo vedno obstajala senca dvoma, ali pa vseeno tukaj ne prihaja do kakšnih zlorab. In sploh ni potrebno, da je le ta velika. Lahko gre zgolj za majhno napakico, da kuverta s podpisi na poti med izhodno pošto in poštarskem vozičkom pade na tla, poštar jo pa po pomoti brcne pod omaro, ali kaj podobnega. In ne, tukaj ne gre za teorijo zarote, gre pa zato, da morajo biti varnostni mehanizmi vzpostavljeni. Tako, kot so bili v primeru Kemisa, recimo.

Zato bi bilo primerno, da vsak, ki svojo podporo izvede preko e-poti, le to pošlje (bodisi sprintano, bodisi po e-pošti) pobudniku referenduma, ne glede na to, da naj bi jih poslala že UE. Le ta pa potem lahko preveri, ali je dobil vse podpise, ki naj bi jih dobil. In, če jih ne, sproži ustrezne postopke preverjanja.

 

——–

In nato, kakšne pol ure kasneje:

Zakaj sem podpisal za referendum o 2. tiru?

Svoj podpis za referendum o 2Tiru sem oddal po elektronski poti. Če imate osebni elektronski certifikat, lahko to storite TUKAJ, sicer pa se morate odpraviti fizično na katerokoli Upravno enoto in postopek opraviti tam.

Svoje misli o vladnem projektu 2Tira sem opisal še, preden je bil zakon dokončno potrjen, se pravi pred zbiranji podpisov in pred podporo, ki jo je prispeval SDS. Omenjam, da v naprej odgovorim tistim, ki bodo v tem videli podporo Janši.

2 tir iz Kopra potrebujemo, v kolikor je ekonomsko upravičen. To pa pomeni, da se najde investitor, ki se mu računica izzide. Ki verjame, da bo za vložen svoj kapital, v doglednem času le tega dobil povrnjenega in še zaslužil zraven. Ker pa ima 2 tir še ostale posledice, tako pozitivne kot negativne, je smiselno, da država z investitorjem sklene koncesijsko pogodbo, kjer se določijo pomembni elementi. S tem dobi recimo investitor zagotovilo, da na tej trasi ne bo nove konkurence (3 tira) dokler promet ne doseže nekega nivoja, država lahko omeji ceno storitve (da ne pride do oderuštva), definira se stopnje zaščite okolja in podobno.

[Read more →]

Vožnja na Šri Lanki

Ko sem se zanimal glede rent-a-carja na Šri Lanki, so mi lastno vožnjo močno odsvetovali in predlagali najem avtomobila s šoferjem. Le par komentarjev sem srečal, kjer so bili k temu pozitivno nagnjeni.

Ker sem sam brez večjih težav že prefural dobršen del Evrope, vozil po ZDA in Indiji, sem se vseeno odločil za lastno vožnjo, ki nudi več svobode in prilagodljivosti.

Kaj lahko zapišem po dveh dneh na cesti?

[Read more →]

Program stabilnosti oz. kako Miro Cerar hvali Janeza Janšo in Alenko Bratušek

Program stabilnosti je dokument, ki ga vlada pripravi v sklopu fiskalnih postopkov priprave proračuna, kjer se nahaja tudi Pakt stabilnosti in rasti in se v končni fazi odraža v predlaganih proračunih. Tokratni je zanimiv, ker v njem vlada Mira Cerarja jasno zapiše, da so reforme in ukrepi vlade Janeza Janše in Alenke Bratušek imeli pozitivne posledice, da pa iz mandata svoje vlade, nimajo kaj pokazati, čeprav ugotavljajo, da bi bilo z reformami potrebno nadaljevati. Če ob tem še upoštevamo dolžine mandatov teh treh vlad (404 dni, 547 dni  in 940 dni), kjer vidimo, da je vlada Mira Cerarja na oblasti že skoraj toliko kot ostali dve vladi skupaj, je jasno razviden prepad med učinkovitostjo dela teh treh vlad.

Poglejmo natančneje.

Najprej nas v samem kazalu obvestijo, da bodo obdelali tudi vpliv “STRUKTURNIH REFORM“. Kdor vsaj malo spremlja politiko, mu je jasno, da v času Cerarjeve vlade ni bilo nobene strukturne reforme, in z veseljem pričakuje, kaj bo pod to točko prebral.

[Read more →]

Ali naj odkupimo Mercator?

Seveda. Kdorkoli ima to željo naj ga kar odkupi. Samo lepo prosim, ne z mojim denarjem. Se popravljam. Če se bo našel kdo, ki bo šel v ta projekt in zanj zbiral denar, obljubim, da bom tudi sam malce prispeval. Prostovoljno.

Politika seveda ima možnost. Če Miro pokliče na SDH in DUTB in ima naroči, da naj pokličeta v Agrokor in namigneta, da sta za primerno ceno pripravljena odkupiti Mercator, bosta naletela na pozorna ušesa. Denar ne smrdi. Še posebej ne, če imaš blokirane račune. Primerna cena bi lahko bila tudi nižja od tiste, ki jo je Agrokor pred leti plačal za Mercator. Njegovo poslovanje se je poslabšalo, pa še del trgovin so spremenili v Konzum in to bi se pri transakciji spretno pozabilo. Ko bi vladni PR razbobnal, da so odkupili NAŠ Mercator ceneje, kot so ga prejšnji prodali, se volilna zmaga ponuja kar sama.

Seveda pa ni nujno, da bi bila cena nižja, odvisno od pogajalcev. Morebiti višjo ceno se pa pač upraviči z “sistemsko pomembnostjo“, “100.000 odvisnimi ljudmi“, “lokalno samooskrbno verigo” in kar je še podobnih floskul.

[Read more →]

Kako nas želijo nategniti z 2. tirom

Vlada je danes v DZ poslala zakon o prelivanju denarja v zasebne žepe. Uradni naziv je sicer Zakon o drugem tiru… ampak to je le zaradi lepšega.

Poglejmo par detajlov.

1. Podjetje mora biti pod večinskim vplivom države, ker se na ta način lahko izognejo mukotrpnemu podeljevanju koncesije preko javnega razpisa.

[Read more →]

Cimos – vladno šalabajzerstvo

Ne bom trdil, da se je dalo bolje izpogajati, niti da se je sploh dalo kaj izpogajati. In za to, da se bo zgodba Cimosa končala s stečajem, če se bo tako končala, ali pa morda z precejmiljonskim prispevkom vlade, tudi ne gre kriviti (samo) sedanjega ministra in vlade.

Lahko pa ga krivimo, in to samo njega, za to, da je vsaj 2x prišel pred javnost in povedal, da je to zgodbo uspešno pripeljal do uspešnega konca. Če se ti takšen fiasko zgodi enkrat, je morda še za razumeti, če se ti 2x si pač šalabajzer. Še posebej, če ob tem trepeta več tisoč delavcev za svojo službo, za svoj kruh. Potem to ni več igranje z neko abstraktno “firmo” ampak konkretnimi ljudmi.

In, če minister ne zna ločiti, kdaj se je (uspešno) izpogajal in kdaj ne, kdaj je (uspešno) nek posel zaključil in kdaj ne, potem je pač neprimeren za ministra. In predsednik vlade, ki tega ne vidi, je pač neprimerne za predsednika vlade. In ministru se to ni zgodilo enkrat, ampak vsaj dvakrat. In ne, na potezi ni minister, da ponudi odstop, na potezi je predsednik vlade, da ga odstavi. Ali pa, morda še bolje, kar sebe. Ker zelo podobne kolobocije so bile z ministrico in njeno zdravstveno reformo. No, so še vedno.

Kdo je pacek – PopTv ali operaterji?

Pop TV se je odločil, da bo operaterjem začel zaračunavati svoj program. V bistvu nič novega, saj operaterji programe plačujejo že marsikateri tuji produkcijski hiši, seveda pa je to novost v Sloveniji in novost že po definiciji ni nič dobrega. Bi pa tudi poslovno odločitev PopTvja marsikdo lažje sprejel, če se PopTV z operaterji ne bi izpogajal na način, da le te paketa brez njegovih kanalov sploh ne morejo ponuditi. seveda a ob tem moramo razumeti poslovno obnašanje PopTVja, saj si je na ta način zagotovil višje prihodke, zavzemanje za to, je pa pač osnovna dejavnost vsakega podjetja.

Resnici na ljubo, moramo PopTVju priznati, da se je že v preteklih letih trudil z raznoraznimi inovacijami, nekaterimi uspešnimi drugimi ne. PopTV je oral ledino na področju zaračunavanja internetnih storitev, uvedel je nove kanale, video on demand, pa še kaj bi se našlo. Vsekakor mu ne moremo očitati statičnosti in tega, da leži na minuli slavi, čeravno se ob pogledu na aktualni program ta misel ne redko utrne. V pogajanjih z operaterji pa je očitno bil spretnejši in uspel.

[Read more →]

Zakon o pacientovih pravicah – javna obravnava

V javni obravnavi je sprememba zakona o pacientovih pravicah. Rok za pripombe je 12.1.2017.

Da ne bi samo kritiziral ampak tudi tvorno sodeloval, sem predlog pregledal in pripravil spremembe dveh členov. Zakon se sicer trudi biti moderen, uvaja elektronske storitve in jih hkrati omejuje. Določa izmenjavo podatkov hkrati pa jih ne odpira javnosti. Moja predloga to popravljata.

Moje pripombe se nahajajo na google docs, lahko jih tudi pokomentirate, lahko pa komentarje zapišete tudi tukaj na blogu.

Predlog zakona v javni razpravi je na voljo tukaj.

12.1. je naslednji četrtek. Sam bom svoje pripombe, in morebitne vaše, poslal v torek, 10.1.

Vabljeni k sodelovanju.

[Read more →]