Entries Tagged as ''

Stara zidanica

Ko sva se zjutraj, po napornem žuru, srečali smo se sošolci iz srednje šole v Juretovi zidanici, z Juretom zračila pred zidanico, je vmes prikolovratil bližnji sosed, kmet, tisti pravi, ne mestni. Verjetno je tudi sam imel naporno noč, ker je govoril malce nerazumljovo, ampak toliko se je že dalo razbrati, da potrebuje pomoč.

In sva šla.

Do njegove idlilične zidanice, ki še ni bila predelana v vikend, ampak je točno to, kar so zidanice nekoč bile. In ja, tla znotraj so še kar iz zbite zemlje, zato ima, sicer jeklen pokončni sod, postavljeno na nekem provizoričnem lesenem podu, ki ga pa ni načrtoval nekdo z ustreznim znanjem statike, zato je pač ena deska popustila. Sod, z kakšnimi 200 litri mošta pa tudi ni mačji kašelj.

In potem je sledila intervencija, vredna “A je to” risanke. Z precej boljšim koncem. Sod smo nekako podstavili in stabilizirali. Nato pa sva z Juretom na hitro odnesla pete. Nikoli ne veš, koliko časa bodo tiste noge, delane za povsem navpično lego, na napol trhlih deskah zdržale. Sicer sva mu naročila, naj čim prej prepumpa, ampak nisem dobil ravno občutka, da je kaj poslušal, naju, že na pogled mestna obiskovalca.

Ampak zidanico ima pa lepo. Pa tudi način življenja, sodelovanja takšen, kot je bil v tistih časih aktualen. Marsikaj se bi lahko naučili.

Državno organiziran riž (ali zdravstvo)

Tisti mojih let, se pravi tam malce čez 40, pa še malo starejši se verjento še spomnite nakupovalnih izletov v Avstrijo. Hit nekega leta pa je bil riž v plastičnem vedru. Ob nakupu 4 kil riža, si dobil še plastično vedro. Čista zmaga. Verjetno se tega z podobno nostalgijo spominjajo tudi avstrijci, le da je njim v spominu ostal predvsem izkupiček tistega riža, ne pa plastično vedro.

In tukaj pridemo do neke nelogičnosti. Vzemimo dejstva:

  • slovenci smo hodili po riž v Avstrijo.
  • stroški transporta tega riža so bili veliki, ker ga je vsak sam tovoril, res pa ni tovoril samo riža, ampak še vedno je šlo za prevoz na drobno.
  • vsak sam je tudi menjal dinarje v šilinge, v manjših količinah, torej je šticunga bila večja kot pri velikih.
  • suma sumarum, dinarje smo v riž menjali preko Avstrije.

[Read more →]

O likvidaciji dveh bank v parlamentu

Evo, moje stališče na izredni seji parlamenta na temo likvidacije bank.

Banka Slovenije se je skupaj z vlado odločila da preseka ta gordijski vozel slovenskih bank. Resda, gre šele za prvi vozliček, glede na velikost dveh bank, o katerih je govora danes, ampak potrebna je bila odločna reakcija in sem zadovoljen, da je do nje prišlo.

Likvidacija ali stečaj je vprašanje. Likvidacija naj bo predvidoma stala 400 miljonov. Velik del tega je posledica prevrednotenja nepremičnim, ki zaradi stanja na trgu še kar izgubljajo vrednost, vsem nam pa je tudi jasno, da ob tovrstnih prodajah, kjer moraš prodati, pride do ustreznih diskontov. Nadalje do slabitev pride tudi pri prenosu kreditov na druge banke, kjer se ravno tako obračuna nek diskont.

Ob 2 milijardah bilančne vsote, 400 milijonov stroškov likvidacije predstavlja 20%. Ob stečaju pa se tipično izgubi 75% vrednosti, saj gre za precej hitrejšo likvidacijo sredstev, kar se odraža tudi na samih diskontih. Tudi najuspešnejši tovrstni projekti so prišli do najmanj 60% izgube. Kar pomeni, da je bilo rešenih le 40% sredstev. V najuspešnejših primerih. Ne v stanju, kakršnega imamo v bančnem, gospodarskem in nepremičninskem sistemu danes v Sloveniji.

[Read more →]

JPD ima prav. Ampak!

Verjetno sem že omenil, da se pogosto strinjam z Jože P. Damijanom, ki nas na svojem blogu pridno zalaga s svojimi pa tudi širšimi pogledi. Za posameznika, ki rad prebere druga mnenja, da si potem kritično oblikuje svoje, je resnično dober vir. Za posameznika, ki pa ima mnenje, da morajo vsi imeti njegovo mnenje, pa verjamem da je pogosto precej naporen, da ne rečem moteč.

Njegova zadnja kolumna v Financah, kjer povzema stanje v Evropi, predvsem v luči “Nemškega problema”, je nadaljevanje njegovih, že večkrat zapisanih pogledov. In z njim se v celoti strinjam. Dobro povzame dogajanje v Evropi, kjer ima Nemčija nedvomno glavno vlogo. Nevarnost, na katere JPD opozarja, tudi na primeru Jugoslavije, so realne. Strinjam se, da bi z drugačnim Nemškim pristopom Evropa lahko lažje in hitreje prebrodila krizo.

Ampak! (jeb** stavke, ki se končajo z AMPAK – Đ. Balašević)

[Read more →]

Dodatno zdravstveno zavarovanje

Danes sem bil na okrogl mizi skupaj z direktorjem ZZZS Samom Fakinom, predsednikom Zdravniške zbornice Slovenije Andrejem Možino in Nevenko Lekše, predsednico združenje za državljanski nadzor zdravstvenega varstva ZaNas. Kako je vse skupaj izpadlo, bom ocenil, ko si bom ogledal, do takrat pa komentiram v stilu “bolje izpasti glup, nego sa brzog voza“.

In ko smo tako po končanem snemanju malce klepetali, sem omenil, da imamo v Sloveniji itak navzgor omejena doplačila, in tudi, če nimaš sklenjenega dodatnega zdravstvenega zavarovanja (pri Vzajemni, Adriaticu ali Triglavu) ne boš obubožal. In jasno, noben od treh dolgoletnih zdravstvenih strokovnjakov mi ni verjel. Saj v Sloveniji vlada prepričanje, da je dodatno zavarovanje itak obvezno, in da bi ga bilo najbolje kar združiti z osnovnim. To, ali bi ga bilo bolje združiti ali ne, je stvar debate, ampak obvezno pa res (še) ni.

[Read more →]

Indoktrinacija preko javne TV

Mira je policistka, Miha je učitelj, Manca ministrica, Alenka predsednica vlade in Marko poslanec. Vsi delajo v javnem sektorju. Javni sektor skrbi za področja v državi, za katera menimo, da so koristna za vse ljudi.


Ok, začelo se je lepo. In ja, nič ni narobe, da se otrokom pojasni, kaj je to javni sektor. V bistvu bi takšne razlage, tudi na takšnem nivoju, recimo o pomenu “fiskalno pravilo” ali o tem kaj oz. kdo je trojka, pomagale tudi marsikateremu poslancu. Ampak zaključek tega videa je pa na nivoju predsednice odbora državnega zbora za gospodarstvo, ki je na seji odbora v DZ pobudo gospodarstva označila za “mokre želje” in “mineštro”.

Takole pravijo: “Javni sektor je torej ta, ki dela v dobro skupnosti in zanj skrbi država v skladu z zakoni in proračunom, zasebni sektor pa skrbi sam zase z dobički, ki jih ustvarja.”

Kako???? Od kje pa pride hrana na naše mize? Kdo pa ustvarja, da se (velik) del ustvarjenega preko davkov prelije v javni sektor? A je res tem javnosektorašem na RTVSLO težko razumeti, da gre tukaj za simbiozo, in da javni sektor lahko porabi le to, kar zasebni sektor ustvari. Pa to ne pomeni, da se v javnem sektorju ne ustvarja.

In potem, se bo nekdo spraševal komu je v interesu delati med konflikt med javnim in zasebnim. In okrivljeni bodo neoliberalci. Poden!

Idea worth spreading

Verjetno vsi poznamo TED konference oziroma predavanja. Praktično vsa so odlična, ampak, čeprav nam dajo misliti, nas spodbudijo celo energizirajo, zelo redka dejansko spremenijo naš pogled na svet. Recimo tole predavanje je izjemno. Kako je nevro zdravnica doživljala lastno kap. Ampak, kaj nam je ostalo od njega po enem letu, dveh morda petih? Koliko je dejansko vplivalo na naše življenje.

So pa tudi takšna, ki spreminjajo. In ko sem si ogledal tega, se je moj svet malenkostno spremenil. Res ne veliko, ampak dovolj. In od takrat dejansko na stranišču uporabim le eno papirnato brisačko, pred tem sem jih vedno par. In od takrat sem začel opažati, kako so umivalni kotički oz. korita neprimerni za to, da si roke otreseš preden si jih obrišeš.


Katero TED predavanje je pa vam spremenilo življenje? Vsaj malček. V pravo smer.