Za današnjo turo sem se odločal med Kumom in partizanskimi Dražgošami. Izbral sem 1220 metrov visok Kum. Večino krivde za to odločitev nosi @janibrajkovic, ker je na twiterju objavil fotko, kolega @pjarc pa je komentiral da gre za Kum. A mi je ostalo kaj drugega, kot da grem pogledat? No kolega @pjarc se je zmotil. Na začetku vspona za na Kum ni znaka za 14% vzpon ampak z 16%. Manjka tudi dopolnilna tabla za 9km, čeravno je vzpona v bistvu res nekaj podobnega, 9,5 km.

Za mnačrtovanje poti sem uporabil BikeToaster, ter jo prenesel na mojega Garmina. Kako to poteka, sem opisal zadnjič. Poslal me je čez Domžale, kjer mi je pokazal novo varianto poti, med katero sem peljal tudi po stezici med hišami, do Moravč. Nato pa na Kandrše pa do Zagorja ob savi. Tukaj je pa sledil en skokec čez hrib, ki se mi je že ob načrtovanju zdel malce sumljiv, Ampak ker me je s potjo čez Domžale tako prijetno presenetil, sem se mu pustil voditi. In zagrizel v klanec, ki sicer ni bil pretirano dolg, zato pa precej bolj strm. Direkt v žilo, bi rekli narkomani. No, to je tisti hribček pred glavnim vzponom na Kum. Sicer ni bilo krize, ker je bila do tedaj za mano šele 45 km, brez kakšnega resnega vzpona, je bilo pa kar dobro ogrevanje za glavni vzpon.

Glavni vzpon se začne z obetajočim prometnim znakom, ki obljublja 16% vzpon. In po pravici povedano, upraviči svoj obstoj. Vzpon je kar strm, dolg pa cirka devet km in pol. Ampak počasi in vztrajno pač plezaš in plezaš, saj ti drugo pač ne preostane. Imel sem nekaj težav z menjalnikom, kar je rezultiralo v enem padcu z pripetimi nogami, drugič sem se pa komaj ujel. Tako da sem potem prestavljal precej bolj previdno. Na srečo se pa pri tem nisem udaril.

Zadnji kilometer in pol je relativno dober makadam, ostalo pa asfalt. Prav hude gužve ni bilo, 1 kolesar in par avtomobilov, ter par pohodnikov.

Za spust sem izbral južnejšo pot, kjer mi je moj dragi BikeToaster predlagal direkten spust proti Kljucevici, pa Podkum potem pa po dolini Save. Mislim, da sem mu to z par vmesnimi točkami sugeriral kar sam, ampak se ne spomnim prav dobro. Zaradi izkušnje pri spustu iz Velike Planine, kjer sem tudi upošteval biketoasterja, pa potem del spusta prehodil, pred tem pa skoraj letel čez balanco, sem imel tudi rezervno varianto. Vendar mi je tamkajšnji domorodec zatrdil, da je spust tki. Nežini poti čisto ok, da je sicer na začetku malo kamenja, da pa eni tudi gor prikolesarijo. Mislim, če kdorkoli gor prikolesari, bom pa tudi jaz dol.

No ne vem. Ali sem jaz čisto falil pot, ali pa te poti tale domorodec od blizu še ni videl. Po tej poti spusta ne spelje v prvo nihče. Morda kakšen profesionalni downhiller po več tedenskem intenzivnem študiju. V prvo pa 100% končaš  bodisi v rešilcu ali pa te pomete komunala. Večino sem torej prehodil, pa še pri tem sem imel z biciklom kar precej težav.

Potem pa asfalt, spust, spust, malce gor, pa spust, spust. In po glavni cesti do Litije, kjer je bilo sicer malce prometno, ampak smo bili z avtomobilisti lepo tovaršiki drug do drugega. BikeToaster me je sicer poslal čez reko že pred Litijo, tako da sem potem dfel poti prevozil po stranskih poteh, ko pa me je želel poslati po bližnjici čez en hrib, sem ga imel pa že dovolj in sem nadaljeval po svoje. Po 100 km v riti, ponavadi začne človek malce bolj razmišljati, ali mu je res potreben še kakšen hrib ali ne. Poslati me je želel tudi čez Vinje, pa se mu tudi tam nisem pustil. Saj je lepa pot, ampak res nisem potreboval še enega klančka.

Še malo statistike in ostalega dolgčasa:

• pot na BikeToasterju – na Kum, iz Kuma.
• dolžina: 119.39
• višincev: 3504 m (khm, khm, a se ni kje malce zmotil)
• čas: 7 ur in pol
• poraba pijače: cirka 4 litre vode z dvema isostar tabletkama in radler
• hrana: dva štrudla na vrhu
• poraba kalorij: 8621 kcal