Entries Tagged as 'Politika'

Ko ima evropski poslanec premalo dela – kriminalist Zoran Thaler

Zorana Thalerja, evropskega poslanca Socialnih Demokratov, je angleški The Sunday Times, zalotil z prsti v marmeladi. Ali si je prste nameraval oblizniti ali ne, ne bom vedeli nikoli. Dejstvo pa je, da je to za novinarje The Sunday Times-a bil to dovolj velik dokaz, da so ga označili kot koruptivnega poslanca, ki ga je za 100.000 EUR možno podkupiti.


Na to Zoran ni odreagiral z odstopom, amak z izjavo, da je vedel za kaj gre, da pa se je želel prepričati, kdo je v ozadju. Skratka ob obilici dela, ki ga verjetno ima kot evropski poslanec (ali pa tudi ne), se je Zoran odločil opraviti še kriminalistično delo.

[Read more →]

Slovenija bližje Srbiji kot Hrvaški

Recimo da se odpravimo z avtom v Makedonijo. Jaz sem se recimo do Ohrida, potem pa še naprej v Grčijo.imgp4697

V Sloveniji je od 105 km (južna obvoznica Ljubljane do Bregane) 90 km avtoceste. Kar znaša 85,7%. Na Hrvaškem je cela pot po avtocesti, v Srbiji pa do Leskovaca, kar pomeni od 494 km, jih je 378 po avtocesti. To pa pomeni 76,5%. Vsi podatki so iz viamichelin, se pa ujemajo z mojimi opažanji.

Če bi pa kakšen turist prečkal Slovnenijo na relaciji Šentilj – Macelj pa bi o Sloveniji dobil še malce drugačno sliko.

Ampak na osnovi tega lahko zaključimo le eno. Kar se (avto)cest tiče je Slovenija bližje Srbiji kot Hrvaški. In to je, glede na to da sta obe državi bili v vojni, da je bila vmes mednarodna izolacija, da sta vedno veljali za precej manj razviti od Slovenije, res ana velika slovenska beda. Rezultat česa je takšno stanje, verjetno ni težko ugotoviti.

[Read more →]

Pijan ali pravnomočno pijan?

Kakšna je razlika? 

Glede na zgodbo Voduškove, je razlika predvsem v tem, aliimaš dipomatsko imuniteto ali ne. Ni me bilo zraven, ampak če pogledam tele linke:

http://24ur.com/novice/crna-kronika/voduskova-mora-biti-kaznovana.html
http://24ur.com/novice/slovenija/voduskova-trdi-da-je-nedolzna.html
http://24ur.com/novice/slovenija/nisem-bila-vinjena.html

si ustvarim nekako tako zgodbo.

Dama se je imela lepo, in je imela nesrečo. V stanju pomankljive prisebnosti, je nekako izvedla test alokoliziranosti. Čeravno ga zarad diplomatske imunitete ne bi rabila, in je verjetno tako tudi pravno ničen. In ko je prišla k sebi, se je tega začela zavedati.

Ključno vprašanje je, od kje podatke, ki so ga potrdili dokaj visoki viri v BIH, da je imela v krvi omenjene stopnje alkohola? Tega niso povedali še nikjer. 

Strogo pravno gledano seveda ne bo obsojena, ker ima pač imuniteto. Se pravi bo nedolžna. Sicer pa pravijo, da je človek sam sebi najhujši rabelj. Seveda, če ima vest. Ali bi si upali na to staviti pri naših politikih?

Ob menjavi vlade

HAD se sprašuje, ali so bile tudi ob prejšnji menjavi oblasti podobne spremembe, kot jih izvaja sedanja vlada v odhodu.

Spomin je neka čudna zadeva. Nekatere zadeve se hitro pozabijo, drugih se nikakor nočemo spomniti. Kdo konkretno je bil za časa prejšnje vlade na koncu nastavljen in kdo ne, se ne spomnim. Se pa spomnim, kako mi je kolega z poznanstvi v krogih “levice” ali “kontinuitete” razlagal kakšna panika je zavladala. Pa ne med direktno vpletenimi v politiki, ampak tistimi, ki so ponavadi bolj odzadaj, in jih bolj kot javno nastopaštvo zanima žetev.

[Read more →]

Kakšne reforme ima Pahor v mislih

Pahor je včeraj na Trenjih znova poudaril, da on pa res ne misli na dolgo vladanje, ampak na kvalitetno. Da je zavezan izpeljati reforme, čeprav za ceno popularnosti, in jihje pripravljen tudi vezatina nezaupnico. Nekaj podobnega je Pahor omenjal že tudi pred samimi volitvami. Upam, da je včeraj to ponovil in potrdil zato ker misli resno, ne pa zato, ker še ni uspel predvolilnega programa zamenjati z povolilnim.

Pa vendar ostaja odprto vprašanje, kakšne reforme ima Pahor v mislih? Ne spomnim se, da bi v predvolilnem času kakšne reforme posebej izpostavljali. Opcij je več.

Lahko bi recimo reformirali ponudbo vode na sejah vlade. Namesto takšne z in brez mehurčkov, bi imeli le takšno brez mehurčkov. Racionalizacija pač. Ali pa uredba da mora za fikus skrbeti minister sam, ne pa tajnica, ker tajnica ni deklica za vse.

Ali pa ima vseeno v mislih reforme, ki so bližje njihovemu predvolilnemu programu. Tam notri preberemo, da Slovenija potrebuje višje davke oz. vsaj višjo progresijo. Pa da ni primerno, da se toliko vozimo z avtomobili. Par – nepar dnevi ali kaj podobnega, bi bila primerna reforma prometne politike.

Da pa bi Pahor mislil na reforme, s katerimi se je spogledoval Janša pred 4 leti, pa potem stisnil rep med noge, si pa skorajda ne upam pomisliti. Uvedba enotne davčne stopnje bi bila vsekakor reforma dovoj težka reforma za vezavo na nezaupnico. Druga reforma, morda še pomembnejša, bi bila uvedba maksimalnega zneska socialnih prispevkov. To, da nekdo plačuje 5x ali celo 10x več za zdravstveno zavarovanje, ki nudi obema enake storitve, je res perverzno. Še posebej, ker se tisti z najvišjimi dohodki temu spretno izognejo, in tako največje breme prispevkov nosi tisti, ki bi moral biti gonilo razvoja – povprečni višje izobražen zaposlen kader.

Kakšne reforme ima torej Pahor v glavi?

Priznanje samostojnosti

Rusija je priznala neodvisnost Abhazije in Južne Osetije, poroča 24ur.com. Podobno sem poslušal tudi po Valu 202, ki pa je kar precej besed posvetil odzivu na to rusko dejanje.

V bistvu nisem do sedaj sploh zasledil, da sta omenjeni pokrajini razglasili neodvisnost, ki ga je potem Rusija priznala. Pa recimo da je temu tako. Lepo bi bilo tudi, če bi sporočili na kakšen način so se prebivalci za neodvisnost odločili. Če so to naredili na referendum, potem bi bila vsaka reakcija razen čestitk in takojšnjega priznanja tudi s strani Slovenije, napaka.

Ne smemo namreč pozabiti, da smo bili nedolgo nazaj sami v položaju, kjer smo si želeli priznanja, in bili tudi sveto prepričani, da je prav in edino prav, da ga dobimo. Spomnimo se tudi Kosova in njegovega priznanja. Zakaj bi sedaj v primeru Abhazije in Južne Osetije ravnali drugače?

Verjetnejše pa je, da bo naša zunanja politika, tako kot ostala Evropa, pozabili na nedavne izkušnje, in izkoristila pokrajini za nekaj čisto drugega. Za višjo politiko, kjer ni prostora za male ljudi. Za potezo v boju za globalno prevlado, kjer si velike sile trudijo kazat mišice, če pa ob tem koga malce pomendrajo pa nič hudega.

Ob vseh teh zadevah je potrebno poudariti, da pravice do neodvisnosti nimajo pokrajine in države. Ne. To pravico imajo ljudje. Posamezniki. In sicerpravico, da si izberejo in nato trpijo oblast, kakršno želijo. In če je ta Ruska, let it be. Če je pa to oblast lokalnega veljaka, ali kralja ali duhovnega vodje, let it be.

Ampak verjento je preveč pričakovati od politikov, da bi gledali na malega človeka, in da bi se iz bližnje zgodovine kaj naučili. Me zanima ali se bo gospod Rupel na to temo opredelil, kaj drugače kot “Eu pravi da…”

Črna lista ali linč?

Predvolilno dogajanje nekako sili predsednika vlade, da napake, ki so se pojavile, nekako ne ignorira. V to ga silijo predvsem mediji, ki pač potrebujejo strelivo za polnjenje svojega prostora, naj si bo na papirju ali pa ekranu. In neposredno pred volitvami, se problemov pač ne da reševati z razmislekom in previdno. Volilci pričakujejo akcijo.

Pa vendarle je ena glavnih pridbitev demokracije, vladavine ljudstva, spoštovanje postavljenih si postopkov. Javnost je nagnjena k hitrim odločitvam. V primerih, ki zelo razburijo javnost, se kaj hitro znajdemo na robu linča. Ljudje enostavno ne razumejo kako je lahko pravica tako neučinkovita. Pa to sploh ni nujno res, res pa je da je počasna. In ravno ta sposobnost upora napram lastnim čustvom, ki bi sicer privedla do linča, dela človeka humanega in ga loči od živali.

In v tem internem boju, demokracije napram lačnemu tropu, ki si želi krvi, izgleda da predsednik vlade izgublja boj samega s sabo. Dobrega z zlim. In skupaj z njim bomo izgubli vsi. Slovenija s vstopomv v EU pač ni več sama pod soncem, ampak je nad njo še EU.

Da bi lahko SCT izločili iz sodelovanja na javnih razpisih, kjer SCT baje pridobi 90% prihodkov, mu je najprej potrebno dokazati krivdo na sodišču. Ali vsaj kakšni vladni agenciji. Ampak ta boj ne b lahek. V gradbeništvu so namreč procesi na papirju zelo vredu. Pri gradnjah obstaja “neodvisni” nadzor. In obsodba SCTja ne bo možna brez obsodbe soodgovornega nadzornika. Dodatno se pa v pogodbah nahajajo še klavzule, ki naročniku omogočajo spremljanje in nadzor. Klavzule same so zelo dobronamerne in koristne, žal se pa ne izvajajo. S tem pa se močno zmanjša možnost dokazovanja krivde izvajalca, ker je krog vpletenih čedalje večji in čedalje bližje političnim akterjem.

Zato je čisto možen razplet, da bo vlada poiskala kakšno bljižnico. Recimo izumila neko novo črno listo, na katero bo lahko “srečneže” dodajala kakšna vladna agencija, v razpisih pa bodo dodali pogoj ne nahajanja na te listi.

Mala malica za evropsko sodišče. Subjektivno odločanje lahko obstaja na zasebnem področju, na javnem pač ne. In uvrstitev na neko listo, ki ti povzroča poslovno škodo, objektivnih meril za to pa ni, je v naprej obsojeno na nauspeh. Žal pa ne tudi na neuspeh na volitvah.

Če bo Janša res izgubil boj samega s seboj, in se odločil za linč SCTja, bo verjento zmagal na volitvah. Davkoplačevalce pa nas bo ta zmaga drago stala.

Težava v katere smo zapadli, nima enostavne reštve. V bistvu rešitev je enostavna, državni uslužbenci in nadzorniki naj začnejo delati tako kot je potrebno, in problema ne bo več. Ampak enostavne rešitve so pogosto tudi najtežje. Kako lahko pričakujemo od tisth, ki se do malice pripravljajo na malico, po malici pa le to prebavljajo, da bodo preklopili v “working” mode? Ne moremo. Ko otroka enkrat razvadiš, je razvajen. Sprememba tega pa zahteva evolucionarne spremembe. Int ako je tudi v naši politiki.

Žal pa na teh volitvah tega ne bo. Na voljo bodo spet sami preverjeni in izkušeni kadri. Kadri z izkušnjami kako nič ne spremeniti.

PS: Pred leti sem kar precej delal z uslužbenci v javni upravi. In spoznal sem jih par, ki delajo res dobro. Bi rekel da nekako 20% pa res dela dobro. Ampak težko nadoknadijo ostalih 80%, čeravno jim to včasih tudi uspe. Čestitke tem izjemnim posameznikom in hvala ker delajo v javno dobro.

Stranke podpirajo nižanje davkov in enotno davčno stopnjo

Libertarec ugotavlja, da stranke, ki so krive, da smo najbolj obdavčeni na svetu, se sedaj v predvolilnem boju zavzemajo za nižanje davkov.

Anketa Financ pa je pokazala, kot pojasnjuje priznan slovenski ekonomist dr. Janez Šušteršič, da večina strank podpira sorazmerno obdavčitev. Že naslov njegovega prispevka je zgovoren, Večina strank načelno za enotno davčno stopnjo, priporočam.

Površno gledano se tega lahko le veselimo. Ampak v resnici pa ne vem, ali naj se smejem ali jokam. Zakaj? Še par mesecev nazaj, je večina ob omembi enotne davčne stopnje se obnašala, kot da bi zagledali vampirja. Enotna davčna stopnja je sinonim za sistem, ki podpira bogataše in jemlje revnim. No ja, obstaja pa še en razlog za solze. Morda pa naši politiki enostavno ne razumejo da je sorazmerno obdavčenje pomeni enotno davčno stopnjo. Morda so ves čas enotno davčno stopnjo razumeli kot obdavčenje v enakem znesku. Se pravi da vsak plača recimo 200 EUR davka, ne glede na to koliko zasluži. In če so res tako neumni, potem nam ostane le še jok.

Morda pa vseeno to vse skupaj kaže na to, da se dobre ideje, in enotna davčna stopnja to je, počasi primejo. Ljudje smo ponavadi proti spremembam. Kar spomnimo se ukinitve kajenja v lokalih, pa ukinitev utripajoče zelene luči na semaforjih, ipd… Koliko hrupa za prazen nič. In morda je enako bilo tudi pri enotni davčni stopnji.

Da pa ne bi bili preveliki optimisti, se je potrebno spomniti, da je Janša prejšnje volitve dobil, ker je obetal spremembe. Ki pa jih ni izvedel. Čemu bi optimistično pričakovali da jih bo izvedel po teh volitvah. In ali ni še manj verjento, da bi jih izvedel Pahor. Sploh, če se pogleda njegovo kandidatno listo.

Danes sicer en bi preveč razlagal, zakaj je enotna davčna stopnja odlična izbira za Slovenijo. Morda le v razmislek. Ali je dobro ali slabo, da imamo čim več dobro plačanih ljudi? Kdo se lažje pogaja za visoko plačo, dobro plačan inženir ali slabo plačan fizični delavec? Odgovori bodo obrazloženi v kakšnem od prihodnjih prispevkov. Zato se ne pozabite poRSSjati.

Solidarnost po Pahorjevo

“Olajšali bomo življenje tistim manj premožnim in ga otežili bogatejšim. Ker verjamemo v solidanrost”. Pahor v dvoboju z Janšo v Tarči.

MY ASS dragi Borut Pahor.

Poglejmo kaj o solidarnosti piše SSKJ:

solidárnost -i ž (á) 1. podpiranje, odobravanje ravnanja, mnenja koga: izraziti solidarnost z avtorjem prepovedane knjige; omahoval je pri solidarnosti s tovariši; stavkali so v znamenje solidarnosti z rudarji / solidarnost z akcijo Rdečega križa; dan solidarnosti z osvobodilnimi gibanji v svetu 2. pripravljenost za medsebojno pomoč, sodelovanje: razvijati in krepiti solidarnost med državami, narodi; publ. sodelovati z drugimi republikami v duhu socialistične solidarnosti; tovarištvo in solidarnost v klubu / načelo solidarnosti in vzajemnosti načelo, ki temelji na soodvisnosti posameznika od skupnosti in skupnosti od posameznika // pomoč, sodelovanje: računali so na njegovo solidarnost / fond, sklad solidarnosti v katerega prispevajo člani kake skupnosti za skupne potrebe ali za pomoč, podporo sočlanom 3. zavest skupnosti, medsebojne povezanosti posameznikov zlasti v družbenem življenju: delavska, razredna, sosedska solidarnost; uresničevati mednarodno proletarsko solidarnost; imeti zelo razvit čut solidarnosti; socialistični humanizem in solidarnostsoc. mehanska solidarnost pri kateri so posamezniki zaradi delitve dela odvisni drug od drugega; organska solidarnost solidarnost v primitivni družbi, pri kateri so posamezniki zaradi skupnega dela navezani drug na drugega

Solidarnost je vrednota. In poudarek je na prostovoljnosti. V državi, kjer so ljudje solidarni, država ne rabi prelivati sredstev med ljudmi. To čemur Pahor pravi solidarnost je čist enostavno jemanje enim, da daš drugim.

In Pahor s tem sporoča, da je ravno solidarnost tisto, v kar on ne verjame.