Recimo da se odpravimo z avtom v Makedonijo. Jaz sem se recimo do Ohrida, potem pa še naprej v Grčijo.

V Sloveniji je od 105 km (južna obvoznica Ljubljane do Bregane) 90 km avtoceste. Kar znaša 85,7%. Na Hrvaškem je cela pot po avtocesti, v Srbiji pa do Leskovaca, kar pomeni od 494 km, jih je 378 po avtocesti. To pa pomeni 76,5%. Vsi podatki so iz viamichelin, se pa ujemajo z mojimi opažanji.

Če bi pa kakšen turist prečkal Slovnenijo na relaciji Šentilj – Macelj pa bi o Sloveniji dobil še malce drugačno sliko.

Ampak na osnovi tega lahko zaključimo le eno. Kar se (avto)cest tiče je Slovenija bližje Srbiji kot Hrvaški. In to je, glede na to da sta obe državi bili v vojni, da je bila vmes mednarodna izolacija, da sta vedno veljali za precej manj razviti od Slovenije, res ana velika slovenska beda. Rezultat česa je takšno stanje, verjetno ni težko ugotoviti.

Odgovor namreč daje kar ekonomska teorija, kjer je eno temeljnih izhodišč, da posameznik, pa naj bo fizična ali pravna oseba, temelji k maksimizaciji svojega profita. In slovenski gradbeni lobij, je pod krinko nacionalnega interesa maksimiziral svoj profit tudi in predvsem na račun slovenskih državljanov.

Seveda se bo takoj našel kdo, ki bo privlekel na plano kakovost. Sorry, slovenske avtoceste niso nič posebnega. Hrvaške so ok, Srbske pa malce slabše. In na vseh lahko plačuješ s kreditnimi karticami (v Makedoniji recimo ne), se pa ne spomnim kdaj so to uvedli v Sloveniji (pred vinjetami). Mislim da ne ravno veliko prej.

Če smo se nekoč imeli za najboljšo državo iz bivšega evropskega vzhoda, bi bil počasi že čas, da pogledamo koliko od te prednosti smo že zapravili. Na nekaterih področjih so nas prehitele že države iz bivše skupne države, na marsikaterem drugem pa recimo Češka, Baltske države (internet),Poljska,…

Tudi to je zgodba o Slovenskem uspehu.