Naključje je hotelo, da sem se sedaj v kratkem 2x peljal po prekmurski avtocesti in po zadnji pridobitvi slovenskega avtocestnega imetja – vzhodni Mariborski obvoznici. In kot je  v navadi, se nam takšno stanje ne zdi nič presenetljivega. Izgleda čisto normalno. Tako normalno, da se nam nehote prikrade v misel občutek, da bi tako moralo biti že od nekdaj.

Ampak ni. Kot beremo na wikipediji je bil zadnji odsek prekmurske avtoceste zgrajen lani jeseni, šele letos poleti pa z vzhodno mariborsko obvoznico povezan na A1, glavno slovensko avtocestno žilo.

In ob tem se mi nehte poraja vprašanje, koliko bi bile težave Mure lažje, če bi te avtocestne povezave bile zgrajene že pred 5 ali 10 leti? Pa tu ne mislim na to, da bi Murine izdelke lažje transportirali in bi s tem Mura neposredno imela lažje delo. To je v veliki meri verjetno zanemarljivo. Bolj gre za razmislek v smeri, kako dobre prometne povezave pomagajo pri razvoju celotnega področja, kjer je nato več zaposlitvenih možnosti. Pa tudi prebivalci so bolj mobilni, in si lažje poiščejo svoje delo drugje.

Tega seveda nikoline bomo izvedeli. Bi bilo pa primerno na to opozoriti, ko si bodo naslednjič politiki in gradbinci čestitali ob naslednjem “uspehu”. Ko bo, če bo, avtocestni križ resnično zaključen. Čedalje bolj se kaže, da ima počasnost predvsem en vzrok, in sicer gradbeniški lobi, ki se trudi maksimizirati svoj profit. Bolj kot se zaključuje končanej celotnega križa, več je potreb po obnovah. Ravno danes sem se peljal na primorsko in tam okoli Kozine je avtocesta stara cirka 10 let (vir DARS) asfalt pa takšen, da bo v kratkem potrebna preplastitev. Sicer se ne spoznam na konkretne podatke, ampak da je 10 letna avtocesta tolk znucana da je potrebna temeljite obnove, se mi zdi pa malce divja. Morda je pa vzrok drugje in ne v spletu nesrečnih okoliščin.

Ampak ko se odpira kakšen nov odsek, se na vse to pozabi.