Najboljši blog: moja razmišljanja

Vaje iz razmišljanja, pisanja in besedičenja. (by jeanmark)

Tag: srbija

Potovanje, smučanje, Šport

Smučanje na Kopaoniku

V bistvu nisem točno vedel, v kaj se spuščam z odločitvijo, da gremo letos smučat na Kopaonik, Srbija. Na webu imajo sicer napisano kakšne vse naprave imao in koliko prog, vendar je to Balkan, in je bolje biti previden.


Pri oceni mi tudi nagaja vreme, ker je do sedaj praktično vse dni snežilo, ne preveč pa vseeno. Pogosto je bilo megleno, čeravno oboje ni preveč motilo pri smučanju. Ker megla je bila tipično par 100 metrov proge, sneg pa rahel. Ni pa bilo razgleda, tako da ne dojameš vseh razsežnosti, pa tudi navigacija je malce problematična.

Naprave so različne. Od moderne 6 sedežnice do starinske dvosede, ki gre tako počasi, da bi lako vmes komot pomalical. In karte so RFID, kar na slovenskih smučiščih nekako še ni standard.

Same proge so označene tukajšnjemu znanju smučanja primerno. Navajeni alpskih smučišc bodo lahko razočarani. Tukajšnja modra proga, je alpska zelena (*), tukajšnja rdeča ustreza našim modrim in tukajšna črna, je rdeča. Res pa kar nekaj črnih in rdečih prog ni delovalo, tako da morda bi tam bilo kaj drugače, čeravno močno dvomim.


Ne glede na vse, tako vreme kot nekatere počasnejše naprave in tudi bolj položne terene, pa sem vseeno v enem dnevu nasmučal skoraj 80km, od tega kar nekaj z ženo. Kar pomeni, da se vse to niti ni poznalo več kot kakšnih 20%.

Kopaonik je tako primeren za družinsko bolj uživasko smučanje. Piljenje tehnike carvinga. Za tiste bolj zahtevne smučarje, pa to verjetno ne bo primerna izbira.

(*) alpsko zeleno sem si gladko izmislil :-))

23.02.2011
Izlet, Novice, Potovanje

Trzin – Ohrid – 17 ur in pol na cesti

imgp4540

Leto smo se na dopust odpravili v Grčijo, zahodni Peloponez, Kyparissia oz. Kalo Nero. Z avtom. Prva etapa je bila do Ohrida. Le ta nam je vzela 17 ur in, pol, kar je malce več kot sem pričakoval.

Štartali smo ob 3:30 zjutraj in nekako ob 6:30 prišli na avtocesto prot Zagrebu. Zaradi družinskih zadev smo namreč zavili čez Črnomelj in mejni prehod Metlika. Potem se pa po Hrvaški kar vleče tista cesta do avtoceste. Če bi šli direkt na Zagreb bi tukaj prišparali kakšni dve urici.

Čez Hrvaško je vse potekalo gladko. 2x cestnina, sprejemajo kreditne kartice. 1x tankat. In ob cirka 9ih smo bili na Hrvaško:Srbski meji. V koloni. Ki ni izgledala ravno velika, pa še vstopalo se je na vseh mestih. Ampak šlo je pa blazno počasi. Najprej na Hrvaški strnai, nato pa še na Srbski. Tako da smo tukaj zapravili cirka 2:20. Zaradi tega zastoja na meji, pa je bila nato avtocesta proti Beogradu precej bolj prazna. Saj tudi na Hrvaškem, ni bilo neke gužve, ampak proti Beogradu je bilo pa res prazno.

imgp4587
imgp46111

V Beogradu se je nato malce zagužvalo, kot se ponavadi na vpadnicah v večja mesta. Ampak glede na to, da se pelješ direkt čez Beograd ni bilo hujšega. Kakšnih 15 minut v kolonah, potem pa že proti Nišu. Do tja smo srečali kakšne 4 nevihte, lokalnega značaja. Kar pa pomeni vedno po kakšen kilometer res hudega naliva, potem pa bolj rahel dež, in nato spet suho. Na črpalki jasno obvezno pranje šip. Ampak nič kaj vsiljivo, itak ne moreš ugovarjat. In potem ko jim daš kakšen euro, te še poprosijo, če bi jim morda kune zamenjal v eure ali dinarje.

Pa na črpalki se je pokazalo, kako še kar živijo v nekem drugem času. Ko si pač kot kupec motnja v njegovem čisto lagodnem življenju. In v bistvu te on ne potrebuje. Ker sem sam motovilil nekaj z kreditno kartico, sem bil pa še toliko večji nebodigatreba.

04072009081

Hranjenje smo izvedli nekje okoli Markovca (Velika Plana, Lapovo). Srbska kuhinja pač. Kajmak. Meso. i još meso. 25 EUR za vse štiri. Pa še open WLAN so imeli :-)). Cirka urica in pol počitka.

Nato pa naprej proti Makedonsko – Srbski meji. Po Leskovcu se konča avtocesta, naprej pa je nekaj podobnega kot če bi se sedaj vozil po stari dolenjki, ki jo še lahko spoznavate okoli Trebnjega. Na meji smo bili okoli pol šeste popoldne. Mejne formalnosti 40 minut. Nato pa proti Skopju, po malce slabši cesti, ker pa že delajo na tem, da jo spremenijo v avtocesto.

Skopje me je v par delik malce spominjalo na Indijo. En del je res precej ubog, in tam navalijo čistilci vetrobranov kar sredi ulice. Pa še kakšen prosjak se najde. Mi nekako kar ni bilo do odpiranja oken. Do Tetova je potem kao avtocesta, čeravno precej švohotna. Zato pa imajo kar veliko cestninskih postaj, ki so vse prehodnega značaja. Se pravi plačaš prečkanje, ne pa kot na Hrvaškem in Srbiji, kjer so zaprtega tipa. Kreditnih in bančnih kartic ne sprejemajo, evre pa. Ki jih zaokrožajo malce po svoje.

img_1875

Pa tudi prvič na celi poti so bili malce bolj aktivni policisti. Kar nekaj radarskih kontrol smo uspešno prevozili, pri čemer pomagajo tudi solidarni nasproti vozeči z opozarjanjem.

Od Tetova naprej proti Ohridu pa spoznaš zakaj se reče brdoviti Balkan. Pišuka poldi. In mi smo ponosni na naše hribe. Tudi Makedonski niso za odpis. Sploh če jih moraš prevoziti da prideš do Ohrida. V Sloveniji greš ponavadi v hribe vozit takrat, ko želiš v hribe, če pa greš iz enega mesta v drugega, pa te ponavadi kaj hujšega ne doleti. No, na Balkanu je malce drugače.

img_1997

Na Ohrid smo prispeli malce pred deveto zvečer. Se pravi smo za pot v Makedoniji potrebovali cirka dve uri in pol.

Če odštejem čakanja na mejah, in ovinek  v Sloveniji, smo vozili malce hitreje kot napoveduje viamichelin. Glede na to, da prav divjal nisem, omejtev pa tudi ne upošteval kaj preveč, je to kar ok ocena.

11.07.200911.07.2009
Ekonomija, Novice, Razmišljanja

Slovenija bližje Srbiji kot Hrvaški

Recimo da se odpravimo z avtom v Makedonijo. Jaz sem se recimo do Ohrida, potem pa še naprej v Grčijo.imgp4697

V Sloveniji je od 105 km (južna obvoznica Ljubljane do Bregane) 90 km avtoceste. Kar znaša 85,7%. Na Hrvaškem je cela pot po avtocesti, v Srbiji pa do Leskovaca, kar pomeni od 494 km, jih je 378 po avtocesti. To pa pomeni 76,5%. Vsi podatki so iz viamichelin, se pa ujemajo z mojimi opažanji.

Če bi pa kakšen turist prečkal Slovnenijo na relaciji Šentilj – Macelj pa bi o Sloveniji dobil še malce drugačno sliko.

Ampak na osnovi tega lahko zaključimo le eno. Kar se (avto)cest tiče je Slovenija bližje Srbiji kot Hrvaški. In to je, glede na to da sta obe državi bili v vojni, da je bila vmes mednarodna izolacija, da sta vedno veljali za precej manj razviti od Slovenije, res ana velika slovenska beda. Rezultat česa je takšno stanje, verjetno ni težko ugotoviti.

Continue reading “Slovenija bližje Srbiji kot Hrvaški”

09.07.2009
Uncategorized

Priznanje Kosova

Ali naj Slovneija prva prizna Kosovo?

V bistvu s tem ne bi bilo nič narobe, če ne bi v ozadju ostajal nek priokus, da se to počne zaradi drugih. Ker predsedujemo EU, moramo biti prvi, tako pri Kosovu, kot pri ratifikaciji Lizbonske pogodbe.

Zadeve, ki jih delamo zato, ker se spodobi, že po definiciji SUX. Ker pač nikoli ne veš, pri čem si. Ali je res mislil resno, ali pa gre dejansko le za spoštovanje, ponavadi nepisanih, družbenih ali političnihj norm.

Seveda pa bo naže zunanje ministrstvo, ob morebitnem tovrstnem koraku, imelo kup razlogov, zakaj smo to storili. Podobno kot jih je imel Bush, za napad na Irak. Z eno napako. Manjkal je PRAVI razlog. In zato mu pač noben ni verjel, da je bila to edina in najboljša možnost. In enako bo pri priznanju Slovenije.

Posledice tega dejanja seveda ne bo plačeval minister in njegova žena. O ne, spoštovanje političnih norm, je za konkretnega akterja nagrejeno z še več sprejemi, kjer lahko pokažeš sebe in ženin klobuk. Z še več lepimi besedami. Z navideznim ugledom.

Plačali bomo pa ostali. Podjetniki, ki bodo v najboljšem primeru bili deležni bojkotov, v najslabšem primeru pa zaplemb in uničenja svojih poslovalnic v Srbiji. Že videno. Ne dolgo nazaj. In zaposleni pri teh podjetnikih. In posredno vsi ostali. Le tisti, ki so toliko priviligirani, da na navadne ljudi, njihove volilce, lahko gledajo zviška, se bodo še naprej smehljali.

V tem trenutku, bi mroala Slovenija počakati na korake tistih, ki sicer vlečejo poteze. Slovenija jih ne. V bistvu pa je od tako neverodostojne politike, ki jim ne zaupam, da so sposobni dejanj lastne vesti, ampak se predvsem ozirajo na navodila stranakrskih veljakov in sklicujejo na splošne družbene in politične norme, težko pričakovati karkoli koristnega.

Referendum bi v takšnih primerih prišel zelo prav.

12.02.2008
jeanmark je moj nick name, ki ga uporabljam na forumu Financ, kjer sem bil nekoč precej aktiven. In nekako sem ga obdržal.

Več o meni »

O čem smo pisali včeraj?

  • Zaključek
  • 2. mesec
  • 6. in 7. teden
  • 4. in 5. teden
  • Rehabilitacija 3. teden

Kategorije

Arhiv objav

May 2023
M T W T F S S
« Apr    
1234567
891011121314
15161718192021
22232425262728
293031  

Obiščite tudi:

Zabavno.si

Denarnisupermarket.com

Nastja.com

Periskop.si

Proudly powered by WordPress | Theme: Sin by vsFish.