Entries Tagged as 'volitve'

Lepo je živeti v bogati državi

Janša pravi, da so Pahorja volili bogati. Glede na to, da je skoraj tretjina volilcev volila SD to pomeni, da je Slovenija ena bogatejših držav na svetu. Redko kje namreč bogataši predstavljajo tako visok delež.

Sicer pa mi ni jasno kaj je želel Janša povedati. Ali je biti bogat kaj slabega? Najboljše bi bilo, če bi bili kar vsi bogati. Jaz to iskreno privoščim ma prav vsakemu.

PS: Kakšno bogatstvo si želi, pa prepuščam vsakemu posamezniku.

Kakšne reforme ima Pahor v mislih

Pahor je včeraj na Trenjih znova poudaril, da on pa res ne misli na dolgo vladanje, ampak na kvalitetno. Da je zavezan izpeljati reforme, čeprav za ceno popularnosti, in jihje pripravljen tudi vezatina nezaupnico. Nekaj podobnega je Pahor omenjal že tudi pred samimi volitvami. Upam, da je včeraj to ponovil in potrdil zato ker misli resno, ne pa zato, ker še ni uspel predvolilnega programa zamenjati z povolilnim.

Pa vendar ostaja odprto vprašanje, kakšne reforme ima Pahor v mislih? Ne spomnim se, da bi v predvolilnem času kakšne reforme posebej izpostavljali. Opcij je več.

Lahko bi recimo reformirali ponudbo vode na sejah vlade. Namesto takšne z in brez mehurčkov, bi imeli le takšno brez mehurčkov. Racionalizacija pač. Ali pa uredba da mora za fikus skrbeti minister sam, ne pa tajnica, ker tajnica ni deklica za vse.

Ali pa ima vseeno v mislih reforme, ki so bližje njihovemu predvolilnemu programu. Tam notri preberemo, da Slovenija potrebuje višje davke oz. vsaj višjo progresijo. Pa da ni primerno, da se toliko vozimo z avtomobili. Par – nepar dnevi ali kaj podobnega, bi bila primerna reforma prometne politike.

Da pa bi Pahor mislil na reforme, s katerimi se je spogledoval Janša pred 4 leti, pa potem stisnil rep med noge, si pa skorajda ne upam pomisliti. Uvedba enotne davčne stopnje bi bila vsekakor reforma dovoj težka reforma za vezavo na nezaupnico. Druga reforma, morda še pomembnejša, bi bila uvedba maksimalnega zneska socialnih prispevkov. To, da nekdo plačuje 5x ali celo 10x več za zdravstveno zavarovanje, ki nudi obema enake storitve, je res perverzno. Še posebej, ker se tisti z najvišjimi dohodki temu spretno izognejo, in tako največje breme prispevkov nosi tisti, ki bi moral biti gonilo razvoja – povprečni višje izobražen zaposlen kader.

Kakšne reforme ima torej Pahor v glavi?

Erjavčevi nesmisli…

Mi bi radi nekaj naredili za upokojence … zato bi bilo ministrstvo za obrambo primeren resor za mene.

Iz programa SD

Po njihovi zmagi sem šel malce pogledat njihovo solato. 90 strani. Preveč, da bi imelo kakšen resen pomen, sicer pa program itak ni temu namenjen. Je nekaj, kar se pač spodobi imeti.

In glede na količino ni nič čudnega, da jim je v program ušlo: Pri doplačilih bomo po zgledu drugih držav EU uvedli letne limite, ki bodo odvisni od dohodkov oziroma premoženjskega stanja zavarovancev.

Kaj je narobe z tem socialno povsem korektnim načrtom. Jah predvsem to, da točno takšen sistem že imamo. Da so trenutno doplačila za tiste brez prostovoljnega dodatnega zavarovanja že limitirana, in limit je že odvisen od dohodkov posameznika. Koliko takšnih cvetk še ima program?

Ok, ampak to je takšna dokaj neškodljiva napaka. Precej večjo zaskrbljenost mi podaja naslednji odstavek:

Pozornost in ukrepanje bosta namenjena potrebnim popravkom dohodninske zakonodaje za izboljšanje položaja najnižjih dohodkovnih skupin zavezancev in za bolj optimalno razvrščanje dohodninskih zavezancev po davčnih razredih – vse z namenom pravičnejše in solidarnejše porazdelitve davčnega bremena.

Oprostite, ampak v sloveniji že dolgo več ne moremo govoriti o porazdelitvi davčnega bremena, ampak gre predvsem za prerazdeljevanje. Ne gre več za to, da bi država v skupnem interesu imela neke stroške, ki jih je potem potrebno pravično porazdeliti med državljane, ampak gre čedalje bolj za golo prerazdeljevanje sredstev. Kjer si so politiki, pod krinko ustavne socialne države, dovolili seliti denar od sposobnejših ali če hočete srečnejših, k manj srečnim. In to brez ustrezne transparentnosti.

In znova smo pri definiciji solidarnosti, ki je tudi omenjena v tem odstavku. Solidarnost je prostovoljna. Prisilna solidarnost, čemur bodo v SD namenili pozornost in ukrepanje, pač ni solidarnost.

Še več. Uzakonjanje prisilne solidarnosti si lahko razlagamo le kot dejanje tistega, ki nekako čuti da je solidarnost tista prava vrednota in ima slabo vest, da sam ni solidaren, hkrati pa mu njegov lasten pohlep ne dovoljuje da bi bil solidaren. Zato pač solidarnost, ki jo financirajo drugi, lepo uzakoni.

Zanimivo je tudi:

Življenjski stil, v katerem se praktično vsak vozi na delo in po opravkih z osebnim avtomobilom, je prinesel številne nevšečnosti (prometni zamaški, onesnaževanje, pomanjkanje parkirnih mest, izguba časa). V nekaterih zahodnih državah poznajo sisteme prisilne prepovedi uporabe osebnih avtomobilov, ker drugače ne morejo prepričati prebivalstva, naj manj uporablja osebne avtomobile (prepoved vožnje na določene dneve za parne ali neparne registrske tablice, takse za vstop v mestno središče).

Te ideje sicer ne razvijejo do konca, je pa jasno nakazano da jim razmišljanje v smislu “namen opravičuje sredstva” ni ravno tuj. Bo se pa posameznik ja prilagodil (našim) višjim ciljem. Seveda pa ne pričakujem, da bi res kaj naredili pri tej točki. Je že tako, da je slovencu precej lažje obdavčiti plačo kot pa se mu pregrešiti čez avto. In to ve tudi Pahor.

Zmagovalec volitev je Desus!

Na prejšnjih volitvah so za las prišli v parlament z 4.04% in dobili 4 mandate. Letos pa izgleda da bodo dobili kar 7. Kar je zavidanja vreden uspeh.

Ampak s čim hudiča! S čim si je Desus prislužil to rast, te glasove? Kaj so takšnega naredili. Ali je res zadoščalo le to da je bil Erjaec v zadnjem času veliko v medijih, zaradi afere Patria. In stara marketinška modrost pravi da ni dobre ali slabe reklame, je le reklama.

Ali pa je k temu rezultatu pomagala obljuba 1000€? Ali pa so pač upokojenci tako obupani nad vsemi ostalimi, da so se vrnili v objem svoji stanovski stranki.

Za Slovenijo bi bilo najboljše da Desusovo ministrstvo, ministrstvo za obrambo, pride v roke katere druge stranke. S tem bo izveden ustrezen nadzor nad projektom Patria, ki je potreben. In če zaradi “višjih obrambnih interesov” ne more nadzirati javnost, ker so pač dokumenti vojaška skrivnost, naj nadzor opravi vsaj nov minister iz kakšne nove stranke.

Cvikl je lagal

…pravi googlov oglas. V času predvolilnega molka.

Predvolilni anti oglas

Predvolilni anti oglas

Kako (ne)voliti v nedeljo

Moram priznati, da tako neodločen nisem bil še nikoli. Res praktično nikoli nisem imel izbranega favorita, in sem se odločal zadnji trenutek, ampak letos pa res ne vem kdo je slabši. In ja, odočam se na osnovi tega, kdo bo naredil še najmanj škode. Da bi kdo naredil kaj dobrega, sem nekako že kar obupal.

Minula štiri leta so pokazala, da v Sloveniji vseeno ni le ena sama opcija sposobna voditi državo. Pogled na minuli mandat pokaže da je država dokaj normalno funkcionirala, brez večjih pretresov. V bistvu je bil to eden od mirnejših mandatov, ki ga je šele na koncu malce razgibalo par afer.

Seveda ne trdim da je bilo vse odlično. V bistvu se kar zgrozim, ko se spomnim na par ministrov. Ampak je že tako, da je izgleda v Sloveniji dober minister, minister, ki bolj malo dela. Ker tako pač ne dela škode. In realno pogledano, se je v tem mandatu zmanjšala obdavčitev. Tako dohodnina, kot davek na izplačane plače pa tudi davek od dobička podjetij. Spremenil se je način obdavčenja kapitalskih dobičkov, ki je tudi prinesel večini zmanjšanje.

Poleg tega je ta vlada na čelo Dursa postavila gospoda Simiča, kar je definitivno bila odlična poteza. Janša sicer ni izpolnil kar nekaj obljubljenih reform, mislim pa da to ne bi uspelo nobenemu SDSovemu konkurentu.

Janša je očitno imel ključno vlogo pri določenih prihvatizacijah. Ampak to pripisujem naivnosti, ne namernemu oškodovanju. In Janša je pameten človek, in tovrstnih napak ne bo ponovil. Upam vsaj. Sicer pa ne verjamem, da bi šle prihvatizacije po kakšni drugi poti, če bi vladal kdo drug, ne Janša. Je pa Janša dregnil v par osjih gnezd. Slovenska “oborožitvena industrija” in pa SCT sta primer. In dober zgled.

Kaj ponuja opozicija. Frontmena Pahorja, za katerim pa koraa krdelo užaljenih, kateri bi morebiten povratek na oblast definitivno zlorabili. Kresalovo na čelu močne kapitalske stranke (kar seveda ni nič slabega), ki pa ima povsen jasen cilj. Zaključiti prihvatizacijo. In Zares, ki v bistvu še ni jasno profilirana, me je pa presenetilo, da ponujajo predvsem Golobiča. Komu zaupati pot naprej?

Resnici na ljubo, je treba priznati, da je konjuktura na globalnem trgu Janši precej olajšala vodenej države v minulem območju. Naslednje obdobje se kaže precej težavnejše.

In moja izbira?

Sam sebi se čudim, ko ugotavljam, da je Janša manj tvegana izbira.

Odšel bom na volišče, prečrtal glasovnico in jo oddal.

Moje sporočilo je: “Rad bi volil, če bi imel koga!”

Solidarnost po Pahorjevo

“Olajšali bomo življenje tistim manj premožnim in ga otežili bogatejšim. Ker verjamemo v solidanrost”. Pahor v dvoboju z Janšo v Tarči.

MY ASS dragi Borut Pahor.

Poglejmo kaj o solidarnosti piše SSKJ:

solidárnost -i ž (á) 1. podpiranje, odobravanje ravnanja, mnenja koga: izraziti solidarnost z avtorjem prepovedane knjige; omahoval je pri solidarnosti s tovariši; stavkali so v znamenje solidarnosti z rudarji / solidarnost z akcijo Rdečega križa; dan solidarnosti z osvobodilnimi gibanji v svetu 2. pripravljenost za medsebojno pomoč, sodelovanje: razvijati in krepiti solidarnost med državami, narodi; publ. sodelovati z drugimi republikami v duhu socialistične solidarnosti; tovarištvo in solidarnost v klubu / načelo solidarnosti in vzajemnosti načelo, ki temelji na soodvisnosti posameznika od skupnosti in skupnosti od posameznika // pomoč, sodelovanje: računali so na njegovo solidarnost / fond, sklad solidarnosti v katerega prispevajo člani kake skupnosti za skupne potrebe ali za pomoč, podporo sočlanom 3. zavest skupnosti, medsebojne povezanosti posameznikov zlasti v družbenem življenju: delavska, razredna, sosedska solidarnost; uresničevati mednarodno proletarsko solidarnost; imeti zelo razvit čut solidarnosti; socialistični humanizem in solidarnostsoc. mehanska solidarnost pri kateri so posamezniki zaradi delitve dela odvisni drug od drugega; organska solidarnost solidarnost v primitivni družbi, pri kateri so posamezniki zaradi skupnega dela navezani drug na drugega

Solidarnost je vrednota. In poudarek je na prostovoljnosti. V državi, kjer so ljudje solidarni, država ne rabi prelivati sredstev med ljudmi. To čemur Pahor pravi solidarnost je čist enostavno jemanje enim, da daš drugim.

In Pahor s tem sporoča, da je ravno solidarnost tisto, v kar on ne verjame.

Pahor ali Janša na blog Andreja Košaka

Ob Tarči na RTVSLO sem med brskanjem nekako padel na blog Andreja Košaka, ki v svojem zapisu Malo morgen piše hvalnico Pahorju in pljuva po Janši. Blog pa začne in nekako zaključi z tezo da imajo Finance, oz njihovi novinarji, nek interes oz. idejo velike koalicije (SDS + SD).

Košak nekako prikazuje, da naj bi si Janša takšno koalicijo želel, ker pač nima nikogar drugega, da pa si jo je z dosedanjim delom tudi zapravil. Češ da Pahor ni nor.

Ja Pahor res ni nor. Nor je nekdo drug.

Osebno verjamem, da je ravno Pahor tisti, ki si najbolj želi veliko koalicijo. V bistvu tudi Janša v tem ne zaostaja. Po svoje je absurdno, da tako oba v bistvu sledita Drnovškovemu pristopu, ki je bil vedno mojster koalicij, in v bistvu je na koncu celo zadel, ko je v parlamentu omenil nekaj v stilu “saj se boste pobili, ko ne bo mene”. Ja, Drnovšek je s svojim “deli in vladaj” spretno krmaril leta in leta. Posledice tega pa plačujemo sedaj, ko prihajajo trupla na površje. SCT ni sam po sebi kriv. SCT je posledica dolgoletnega deljenja resorjev, ki so jih posamezne stranke imele za svoje peskovnike. IN molzne krave. In SCT je le en takšen primer. In oba velika voditelja, želita takšno politiko nadaljevati.

Pahor je tudi v malce nezavidljivem položaju. Že v lastni stranki, je dokaj osamljen. Če je on sam dejansko nekje proti sredini političnega spektra, je njegova stranka krepko na levi. In to še nekako gre, ker imajo drug od drugega koristi. Če pa se sedaj v koaliciji priključijo še preostali levičarji (recimo zares) bo Pahor med temi še bolj marginalen, in jih bo še toliko težje krotil. Pahor bo veliko lažje krmaril v koaliciji z Janšo.

Janša ima pa drug problem. Njegovi koalicijski partnerji so nesposobni. In izgubljajo volilce. In njihova moč počasi več ne bo zadoščala, da bi lahko pomagali pri oblikovanju koalicije.

Andrej Košak se je jasno povedal svoje stališče. To me veseli. Leo bo brati njegov komentar in hvalnico modremu Pahorju, ko bo le ta podpisal koalicijsko pogodbo z Janšo. Morda kot bodoči premie, morda le kot njegov namestik. Videli bomo.

Zdravnik, šolniki, sodniki, policisti,…

… so praktično vsi že napovedali borbo za višje plače. Ali je to naključje, da se dogaja v volilnem letu?

Dve možni razlagi sta. Po prvi, se sindikati enostavno zavedajo, da imajo tik pred volitvami večje možnosti pri pogajanjih. Ker se vlada pač trudi prikazati, da vlada modro in razumno, da vlada mir, prosperiteta in enotnost.

Po drugi, pa tovrstne nevšečnosti zakuhavajo opozicijski člani sindikatov, ki s proženjem nemirov pomagajo vržt vlado iz sedla.

Kaj menite, katera razlaga je pravilnejša?

Kot davkoplačevalca me takšne razmere skrbijo. Kakorkoli že, na koncu bo nastradal naš žep. In tukaj se globoko strinjam z g. Franklom (Delavci, molzejo vas kučani in janše). In ne vem, zakaj vlada ne predlaga enega dokaj enostavnega ukrepa. Omeji naj proračun za plače javnega sektorja. Razdelitev pa delno prepusti sindikatom. Naj učitelji, sodniki in policaji ter ostali, podajo predloge, ki morajo poleg tega kje bi povišali plače, določa tudi kje bodo vzeli. Vreščati “dajte mi več” zna vsako teslo. Kaj konstruktivnega pa še nismo slišali.

Pa še nekaj. Plača za čas stavke, naj bo bela ali črna, pa naj se nakaže v dobrodelne namene. Pa da vidimo koliko socialne države so pripravljeni financirati porabniki javnih sredstev.