Pahor je najboljši kandidat

Že pred koncem te predvolilne tekem je jasno, da je 3 tedenski premor med prvim in drugim krogom enostavno prevelik. 2 tedna bi bilo vrh glave dovolj. Seveda sprejemam tezo, da to pravim le zato, ker je trenutno Turk tisti, ki mu zmanjkuje časa. Za razliko od Pahorja, se je Turk po prvem krogu odločil resno spremeniti svojo taktiko, to pa seveda zahteva svoj čas.

Če se je pred prvim krogom Turk še trudil kopirati “skupaj” od Pahorja, in je celo uspel za isto mizo zbrati par akterjev, se  je po soočenju z realnostjo v prvem krogu odločil za frontalni napad na vlado. Jasno. Pahorju v bistvu ne more nič. Če mu ljudje niso zamerili slabega vodenja vlade, kar je Turk večkrat izpostavil, kaj mu pa bodo zamerili. Zato je vse upe položil v vnovčevanje zelo nizke podpore vladi. Če uspe prikazati, da je on v bistvu alternativa vladi, in da je Pahor v bistvu Janšev kandidat, je zmaga vsaj dosegljiva, če ne že zajamčena.

Da so bili mariborski protesti tudi del te kampanje, ne verjamem. Najenostavnejše razlage so ponavadi najbolj verjetne. In sosledje dogodkov kaže, da se je v Mariboru Kanglerju dejansko zgodil narod. Pri širitvi tega po Sloveniji, pa že več ne moremo biti tako prepričani. Zakaj ne bi zajahal še tega, če lahko? Nenazadnje, novi mariborski protesti so napovedani v ponedeljek, ljubljanski pa v petek, še pred volitvami. Kako prikladno za morebitno zlorabo.

Seveda je pa to igranje z ognjem. Če malce pogledate na Facebook, v ljubljanskih skupinah ni enotnosti je v Mariboru. Nekako se kar ne uspejo zmeniti, ali so samo proti Janši ali tudi Jankoviču. Ali tudi proti Pahorju, pa tudi Turku. Kar proti vsem politikom pač. Ali pa vseeno ne.

Se pa Pahorju sedaj obrestuje njegovo minulo delo. Če je na začetku svojega projekta, kjer se je pridružil raznovrstnim delavcem, požel salve smeha, posmehovanja in očitkov o neprimernosti, so se zbadljivci tega do sedaj že naveličali. Ins sedaj v medijih že poslušamo, kako je Pahor opravil par 100 delovnih ur in se udeležil toliko in toliko delovnih brigad. Zelo pozitivno skratka.

Hkrati pa je Pahor sedaj precej bolj kompetenten, ko nagovarja malega človeka. Ker je bil pač ves čas v stiku z njim, in ima precej boljši občutek kot Turk, ki se zadnji teden trudi predvsem biti všečen. Pahor ve, da mali človek ne potrebuje socialne pomoči ampak možnosti, da s svojim delom poskrbi za svojo eksistenco in eksistenco družine.

Problem Pahorjevega vladanja kot predsednika vlade ni bil toliko v tem, da ne bi pravilno ocenil situacije in ne vedel kako to narediti, ampak sama izvedba le tega. Ja, del vsekakor lahko pripišemo tudi stricem z ozadja, ampak večji del pa seveda nosi sam Pahor. Pa ko smo že ravno pri stricih iz ozadja, je zanimiv pogled na to s strani Nobelovega nagrajenca Krugmana, ko obravnava vpliv kapitala. Krugman je zelo jasen. Ni problem vpliva le v primeru, kadar se nekomu plača, da glasuje v nasprotju s svojim mišljenjem (na osnovi česa je bil izvoljen), ampak je problem tudi, če je nekdo nagrajen, ker glasuje tako kot misli. Zakaj? Ker ti neprestano potrjevanje (sploh, če je v obliki čeka) tvojega mišljenja, le tega še dodatno utrdi. In ga še dodatno radikalizira. In te naredi še bolj nedostopnega za druge ideje, o katerih bi bil morda brez tega dodatnega “pritiska” bolj odprt.

Skratka. Vlada se na samih ministrstvih vedno srečuje z odporom. Pa to ni značilno le za vlado in ministrstva. To je nekako obča človeška lastnost. Odpor na spremembe. Ta vedno obstaja. Če pa je še dodatno potrjen oz. podkrepljen z posrednimi ali neposrednimi izjavami “avtoritet” pa je ta odpor še večji. Zadeva je še toliko bolj učinkovita, ker posameznik v bistvu le krepi mnenje, ki ga že ima, se pravi je brez občutka slabe vesti, ki bi nastopila, če bi ga “stric” pritiskal da deluje v nasprotju z lastnim mnenjem.

Pahor se je kot predsednik vlade srečal z tovrstnim odporom na spremembe. In srečal se je s problemov zagotavljanja denarja za funkcioniranje države, kaj pomeni boniteta za 5% in kaj tista za 8%. Turk lahko 100x reče, da je tudi njemu jasno, saj redno spremlja te podatke, vendar se s tem dejansko ni nikoli srečal.  Kot se tudi ni nikoli srečal z delavci drugače kot na foto terminu.

Res mi pa ni jasno, kako se Janša ni uspel zadržati še par dni, ali celo preslišati Turkovih predvolilnih izjav. Saj je nekako jasno, da se v predvolilnem boju pogosto izrečejo malce bolj radikalne misli, volilci jih pa večino itak preslišimo. Janša lahko Pahorju najbolj pomaga tako, da mu ne pomaga. Če mu sploh želi pomagat. Po zadnjih izjavah sodeč, jaz na to ne bi stavil.

V nedeljo bo večina Slovenije slavila. Slavili bodo pač zmagovalci in zmagala bo večina. Vendar, če bo zmagal Pahor, v kar trdno verjamem, bo to le dokaz, da večina ni dobro razumela, kar nam je sporočal. Pahor nam ne sporoča, da je Turk slab kandidat. Niti da je Janša odličen premier. Pahor nam sporoča, da smo v takšnem dreku, da si novih političnih trenj in nestabilnosti ne moremo več privoščiti. To pa vsekakor ni nekaj, česar se bi lahko veselili. Zmaga na volitvah gor ali dol.