Policijska taktika

Ob teh debatah, kako je oz. kako ni delovala policija, sem se spomnil izkušnje z italijanskimi policisti, na demonstracijah v Genovi, ki so se žal končale tudi s smrtno žrtvijo.

[youtube LmiDdZu5VjM]

Del mesta, kjer je takrat potekalo srečanje G8, je bilo tam bistveno bolj oklepljeno. Ograje so bile visoke par metrov, praktično nepremične, večji prostori pa so bili zavarovani s kontejnerji, dva v višino.

In tako so na koncu ene ulice, ki se je končala z takšno ograjo, imeli postavljeno še policijsko četico. 20-3o oklepljenih. Njihov šef pa dobrodušen in debeloušen policaj, poznih srednjih let. Po moje so ga vpoklicali iz kakšnega bolj južnoitalijanskega turističnega mesteca, kjer je vrhunec kršitve to, da se dve italijanke zravsata v veselje vseh bližnjih. In potem so se začeli pred to četico nabirati ljudje, protestniki. Policaji so bili tako, 2-3 metre od ograje. In se nabirajo in nabirajo, vsi miroljubni. Prijazni.

Pa pride en novinar, pa da bi on šel malce iza njih poslikat. Pa ga spustijo v cono med njimi in ograjo, pa poslika. Pa pride še en, pa bi tudi slikal. Pa ga spustijo. In glej ga zlomka, kar nenadoma je četica imela za svojim hrbtom kup ljudi. Ki pa počasi več niso imeli čisto prijaznih namenov. In ko je tako temperatura malce narasla, je dobrodušnemu policaju ratalo vroče. In je ukazal taktičen umik. Ko se pa policaji začnejo premikati, pa množica pač odreagira.

Ampak, če kaj, imajo italijani prirojeno bežanje. In je tista četica, lepo pobegnila. No, pa saj jim v bistvu res nihče ni nič hotel, ampak premikov se množica pač ustraši. Na srečo je bilo v bližini dovolj prostora in je četica tako pobegnila kakšnih 100 metrov stran, do vodnjaka sredi trga, kjer so se ustavili in spočili. In so se posedli na tla, protestniki so ignorirali njih, oni pa protestnike.

Vmes se je napetost pred ograjo povečevala, začelo se je plezanje, na drugi strani pa so se odločili za ohlajanje z vodnimi topovi. Pa za ograjo so se postrojile nove enote, čeprav dejansko ni bilo potrebe. Čez 3-4 metrsko ograjo pač ne moreš splezat, če je na koncu navzven nagnjena, pa še s vodnim topom te vmes perejo. Vendar akcija policije je pač sprožila reakcijo množice in temperatura je še kar rasla.

Dokler pač se ni nekdo spomnil na tisto ubogo cerkvijo pri vodnjaku. Češ, če ne moremo tistih čez, dejmo pa te tule. In je našemu dobrodušnemu znova ratalo vroče. Takrat je pa vrag odnesel šalo. Solzilec. In na pomoč se je pripeljal kordon vozil. Še dane smi ni janso, kao niso nobenega povozili. Ker v bistvu na to niso pazili. Poln gas in na pomoč kolegom do vodnjaka. Tam so jih naložili in se vsi skupaj umaknili. Akcija zaključena.

Jup, ni lahka policijska. Sploh, če se ne držiš taktičnih pravil stroke.

Sem pa takrat spoznal še nekaj drugega. Sebe. Sam sem miren človek. In priznam, na proteste hodim firbcat. Tudi v Genovo sem šel s tem namenom. Vendar tam na trgu, ko te perejo z vodnim topom, ko te dobi solzilec, me je pa zagrabila sveta jeza. In ja, vprašanje, če se takrat ne bi pridružil tepežkanju policajev, če bi le te bili dosegljivi in ne skriti za ograjo.

In to definitivno vedo tudi policaji. Zato se, če se le da vzdržijo ukrepanja. Ker točno vedo, da bodo s svojim posredovanjem sprovocirali tudi sicer mirne ljudi.