Priznam, premislil sem si. Kar nekaj časa sem bil prepričan, da na predsedniških volitvah ne bom v prvem krogu glasoval za nobenega predlaganega kandidata. Politika je umetnost možnega. Seveda bi si vsi želeli idealnejše kandidate. V eni osebi razgledanega, odločnega, jasnega, modrega, skromnega z vizijo in karizmo pa še obeh spolov za povrh. Ampak izbirali bomo med Pahorjem, Turkom in Zverom. Eden bo izvoljen, pa čeprav bi v primeru, da bi lahko pri vsakem obkrožili za ali proti, verjetno vsi dobili več minusov kot plusov.

Pri Pahorju me je najbolj odbijalo to, kar mu je na enem soočenju pribil tudi Turk. Predsedniška funkcija ni popravni izpit za neuspešno vodenje vlade. Ja, Pahor se kot predsednik vlade ne izkazal. Zdaj, ali je bilo temu tako zaradi stricev iz ozadja, ali zaradi zelo različnih (parcialnih) interesov znotraj koalicije, niti ni važno. To so le izgovori. Predsednik vlade pa ima drugačno nalogo, kot iskanje izgovorov.

Pa vendar je Pahor ves čas pravilno ocenjeval trenutno situacijo. In jo tudi sedaj. Tako ocene katere reforme so potrebne, kot tudi, kje so težave pri delovanju. Verjamem mu, da so bili strici iz ozadja njegov realen problem. Skratka Pahor ima občutek za stanje, očitno pa nima potrebnih sposobnosti za realizacijo potrebnih sprememb, da se stanje izboljša.

Continue reading “Jaz sem za Pahorja!”