Ali je gospodarska kriza res znanilec nekega novega časa?

Seveda. Še vsaka do sedaj je bila :-)))

Ob tej finančni krizi, ki je prerasla v gospodarsko recesijo se je pojavilo kup idej o tem, kako to kaže na propad kapitalizma. Da je edina rešitev sprememba sistema, in to v temeljih. Da je to jasen signal, da tako naprej več ne gre in je nekaj potrebno narediti.

Jup. Za Slovenijo je ta kriza v bistvu prva. Tista ob propadu socializma pač ne šteje, ker je šlo za drugačne okoliščine. V bistvu z malo logike lahko zaključimo da sprememba sistema povzroči gospodarsko krizo. In tisti ne vešči logike kaj hitro zaključijo da velja tudi obratno. Da gospodarska kriza pomeni menjavo sistema. Pa kaj še.

GDP_growth_1923-2009

Ob tem si je dobro odstraniti plašnice in pogledati malce na okoli. Recimo na wikipedijo. Kjer najdemo spisek recesij, skozi katere so se prebijale Združene države Amerike. Začetek spiska je leta 1797 – Just as a land speculation bubble was bursting…, se vam zdi znano? Tale zadnja recesija se je pa baje začela z enim drugim balončkom. Nepremičninskim. Hm. praktično isto. Vmes pa več kot 200 let recesij. Oglejte si spisek.

V teh 200 letih je so šle Združene države Amerike skozi vrsto recesij. In kljub temu uspele obdržati enak ekonomski in politični sistem, kot so ga imele. Kar nam jasno kaže kako odporna je demokracija in kako odporno je tržno gospodarstvo. Na drugh koncih sveta, se je vmes skuhalo že marsikaj, in praktično povsod se je šlo nazaj. Videli in spoznali smo socializem v več oblikah, tako totalitarni kot samoupravni, fašizem in nacizem.

Morda je zanimiva tudi omemba Depresije leta 1920. Ne, to ni Velika depresija leta 1929. Pa vendar je magnituda ekonomske zamrznitve med obema primerljiva. Le da je prva trajala malce manj. Zakaj? Zanimiv video na to temo. Skoraj eno uro dolg, vsekakor pa vreden ogleda.


11 Responses to “Ali je gospodarska kriza res znanilec nekega novega časa?”

  1. Krize so bile in krize bojo. Včasih si zdrav včasih bolan. A zakoni fizike ostajajo isti.

    Na rabiš bit genij, da to opaziš.

    LP

  2. Vse to se da opisati z znano pankovsko pesmijo Buldožerjev imenovano novo vrijeme. (Je na You tube)

    LP

  3. Hvala za blog, sicer pa se ne strinjam z vsemi tezami v filmčku.

    Npr. ravno intervencija države v gospodarstvo z gradnjami npr Hooverjevega zidu je pomagal potegniti ZDA iz velike recesije.

    Nisem zagovornik poplnega liberalizma. Po mojem, bi morali vsi zaposleni po zakonu biti udeležni v dobičku podjetja.

    lahko prizvajamo najbolj sodobne televizotje, a tisti z 500 evrov plače, ga ziher ne bo kupil in če nihče ne kupuje, je tu kriza…

    LP

  4. @Donkarlos – če so vsi zaposleni udeleženi v dobičku, bo pač podjetje imelo manj dobička. Kreativno računovodstvo pač. Plus še nekaj. Koliko bi morali biti pri dobičku recimo Mercatorja udeleženi delavci njegovih dobaviteljev – saj je baje jasno, da Mercator preveč stiska svoje dobavitelje, in tako delavci pri dobavitelju ne bi dobili svojega pravičnega deleža.

    Ne vemo kako se bi kriza razvijala, če Hooverjevega jezu ne bi gradili. Tako da so to pač predvidevanja.

    Seveda tisti z 500EUR ne bo kupil televizorja za 3000EUR. Ma tudi če ima 700EUR plače ga ne bo. Ampak zakaj bi moralo to skrbeti državo. Naj to skrbi tistega, ki investira denar v takšno tovarno.

  5. Pravim, da je osnova zdravega gospodarstva potrošnja in tega ne moreš zanikat.

    Predstavimo si dva sistema:

    100% socializem. Vsi delavci ljenčarijo, ni potrebno razlagati, da se sistem sesuje.

    100% kapitalizem. delavci so praktično sužnji. Saj boš ustvarjal pocen TV, a če ne bo folk še za kruh imel, boš kmalu moral zapret svoje podjetje, saj navkljub poceni nizkemu strošku dela in sistem se sesuje.

    Denar je enota za delo, saj z količino vloženega truda ponavadi ocenjujemo vrednost izdelka. In če je delo vredno nič, je tudi miljon evrov dobička vredno nič. Zato, menim, da je osnova zdravega kapitalizma potrošnja in zato bi morali vsi zaposleni biti vdeleženi v dobičku.

    Tako bi podjetja postala še večji generator srece v podjetju in okolici podjetja.

    Po nekaterih ekonomskih teorijah je podjetje vir osrečenja zaposlenim v podjetju in posledično ljudjem izven podjetja. tako je gedanje na podjetje samo kot na stroj za ustvarjanje dobička neumnost.

    Ta teorija, je dobilja skoraj 100% dokaz v sedanji gospodarski krizi.

    LP

  6. def. Podjetja:

    Podjetje je združba, ki z svojo gospodarsko dejavnostjo ustvarja srečo lastnikom in zaposlenim in okolici.

    Podjetje je pravzaprav vir napredka v družbi in z svojo dejavnostjo ne samo usvarja dobiček, ampak povečuje zakladnico znanja (patenti), pobojšuje infrastrukturo (železnice), …..

    Sicer pa lahko si izberemo tudi Rdeče Brigade in revolucijo.

    LP

  7. Zakaj bi v 100% kapitalizmu bili delavci praktično sužnji? V bistvu delo brez kapitala lahko ustvarja, kapital brez dela pa bolj švoh.

    In kaj sploh je 100% kapitalizem?

    To gospodarsko krizo so izrabili kot potrditev na stotine teorij.

    Kapitalizem omogoča delitev dobička z zaposlenimi. Marsikatero podjetje to izvaja. Iz popolnoma sebičnih nagibov. Ampak uzakoniti to je pa neumnost. In se bi izrodilo v smer, ki je povsem napovedljiva, pa vendar je tisti, ki bi to sprejeli ne bi videli.

  8. Zardi zgoraj napisanega, nise pristaš liberalnega kapitalizma in ne tudi poplnega socializma.

    LP

  9. Ponekod že imaj delitev dobička že uzakonjeno. In to se bo prej ali slej zgodilo tudi pri nas.

    Nisem pristaš državnega gospodarstva, nadzor države nad gospodarstvom pa podpiram.

    Kaj ni država stvar družbene pogodbe. Če zanikaš pravico vseh zaposlenih v podjetju, do dobička, potem ti lahko kmalu kaz rdečebrigadist zanika pravico do obstoja. In kje je pravica, da sploh plačujemo davke?

    Sicer ne mislim debatirat o filozofiji…

    Samo bom zaključil svoja razmišljanjja!

    EKONOMSKA VREDNOST STVARI SE VEČINOMA OCENI Z KOLIČINO DELA, KI JE POTREBNA ZA PRODUKCIJO LE TE. ČE JE DELO VREDNO NIČ, JE TUDI POSLEDIČNO DENAR VREDEN NIČ IN DOBIČEK PODJETJA ISTO.

    Zato trdim, da je zdrava potrošnja vir uspešnega gospodarstva. Še posebej v svetu, ki živi v gospodarstvu, kjer storitve predstavljajo večino ekononskih dobrin s katerimi trgujemo. Informacijska doba. V nasprotju z npr. industrijsko dobo, kjer so večino ekonomske menjave predstavljali oprejemljivi oprejemljivi materjalni predmeti.

    Srečno!

  10. Saj načeloma se stirnjam s tabo.

    Glede dobička je pa tako, da verjetno zaposleni ne bi bili za delitev :-))) Ker kapital zahteva nek donos, se bi ob udeležbi zaposlenih spremenila tudi ostala razmerja, kar bi privedlo do tega da bi delavci morali sprejeti višja tveganja za višji potencialni dohodek. S čimer pa spet ne bi bili zadovoljni.

    Celoten sistem je dinamičen. In, če nekje posadiš novo drevo, bo to vplivalo na drugo. Najmanj na to, da tega drevesa pač ni nekje drugje. Ali pa vsaj semena.

  11. Really nice style and design and good content material , very little else we want : D.