Redki so filmi, kjer indijanci na koncu premagajo kavboje. No, Avatar je eden tistih. O zgodbi sami ni prav veliko za dodati. Zmagalo je dobro. Spet. Konec je takšen, kot se za božični film spodobi. Srečen. Seveda se niso uspeli izogniti končnemu spopadu glavnih protogonistov.

Glede na to, da naj bi se vse skupaj dogajalo leta 21xx, kjer je kriospanje mačji kašelj, mehanski podaljški človeka so kot bi bili prirojeni, ko je mogoč preklop na drugo telo je vseeno malce čudno da imajo helikopterji še kar propelerje, da se strela s puškami in pištolami, sovražnika izdimiš in zažgeš. Pa tudi nož je še kar aktualen, in ga imajo tudi “roboti”. Pa še marsikaj se bi našlo.

Sicer pa je ta najdražji film v zgodovini pokuril ogromno denarja na specialnih efektih. In domišljiska pokrajina je res krasno izdelana. Mitološka bitja ravno tako. 3D slika praktično brez pripomb. Glavni presežki so verjetno tako dobro vkomponirani, da se jih praktično ne opazi. Film, ki definitivno premika meje mogočega, in kaže zakaj bo staromodni kino še vedno aktualen, navkljub čedalje večjim televizijam.

Ampak Avatar je konec koncem še vedno pravljica. Tudi aktualna, namenjena da malce pomiri ljudi, češ, saj dobro vedno zmaga nad zlim, in tako bodo tudi kapitalisti, krivci za globalno krizo, na koncu plačali svojo ceno. Sam pa dajem pri pravljicah prednost Petru Jacksonu. Čeprav ne 3D se mi je Bratovščina prstana – vsi trije deli, zdela precej bolj prepričljiva kot Avatar.

PS: Nekateri pa menijo, da je film en navaden nateg.