Stane Kavčič – partijski liberalec
Neposreden povod za branje knjige Stane Kavčič – Dnevnik in spomini – 1972 – 1987 je knjiga o Bavčarju. Bavčar in Janša sta namreč tista dva, ki jima so bili zaupani zapiski Staneta Kavčiča, njegov dnevnik, ki sta jih uredila in izdala v omenjeni knjigi. Ko sem bral o tem, sem se zavedal, da kaj veliko o tistih časih v bistvu ne vem. Seveda lahko socialistično obdobje Slovenije enostavno odmislimo, češ, gre za obdobje, ki je propadlo, se pravi itak brez veze da o tej zgubi sploh razmišljamo.
Ampak to je preenostaven pogled. Dejstvo je, da jih je še vedno veliko, ki se minulih časov spominjajo z nostalgijo in entuziazmom. Ki bi se takoj vrnili nazaj. Ki so razočarani nad spremembami. Pa tukaj ne gre le za tiste, ki so socialistične čase živeli in lahko rečemo da vedo, kaj si želijo. Občutek imam, da je čedalje več tistih, predvsem mladih, ki si želijo nove revolucije, ker sedanji kapitalizem je sistem, ki je krivičen. Ki si želijo nazaj v čase, ki jih niso živeli, ki si želijo slediti ideologiji socializma in komunizma, ker kapitalizem je pot človeka v bedo in propad.