Kakšne pokrajine bi lahko imeli

Da imajo pokrajine kakšen smisel, da niso le podaljšana roka države, ki izvaja državno politiko, potrebuje ustrezne finančne vzvode in vire.

Poglejmo si najprej neprimerno pristojnost pokrajin. Baje naj bi pokraine prevzele srednje šolstvo. Če bo to narejeno kolikor toliko resno, potem bo vsaka regija posebej lahko imela tako lasten vpisni postopek (sedaj je enoten za celo Slovenijo), kot tudi lasten šolski koledar.

Če bo imela vsaka pokrajina svoj vpisni postopek, bo nek konkreten učenec, ki želi postati Dijak, se moral obrniti na več vpisnih mest, če si bo želel zagotoviti vpis. Žal namreč nimamo stanja, da bi se lahko vsakdo vpisal na svojo prvo izbiro. In če je njegova druga izbira v drugi regiji, bo pač vpisni postopek izvedel 2x. In se prijavil v dveh regijah. In morda bil na obeh sprejet. In v prvem krogu zasedel dve mesti, kar pomeni, da bo nekdo po prvem krogu po nepotrebnem izpadel. Saj se bo lahko vpisal v drugem krogu, ampak verjetno si ne predstavljate, koliko travm prinese izpad v prvem krogu.

Pa to je le eden od problemov, ki jih prinese prenos pristojnosti brez nekega pravega razmisleka, samo z namenom, da se nekaj pač da tudi pokrajinam.

Dovolj šinfanja.

Glede na Slovenske danosti in stanje bi za regionalizacijo še največ lahko dosegli na področju turizma in stanovanjske politike. Popolnoma jasna je tudi rešitev.

Država naj obdavčitev turističnih storitev, med katere spada tudi gostinjstvo, v celoti prenese na raven pokrajin. Kar pomeni da jim v celoti prepusti politiko (obdavčenje od prometa, pavšalno obdavčenje, …), višino obdavčitve in tudi na ta način zbrana sredstva. Samo zbiranje lahko še vedno izvaja DURS. DURS mora tako in tako biti le servis.

Potem pa se Pomurje lahko odloči, da recimo ne bo imela sploh davka na gostinjske storitve, zato pa toliko večjo turistično takso, Ljubljana pa recimo navije davek na nedeljske kavice v neslutene višine tam nekje okoli obdavčitve cigaret.

Drugo področje, kjer se lahko naredi enako, pa je gradnja. Se pravi prepustimo davke na gradbenem področju pokrajinam. Ne le to, omogočimo jim tudi, da pobirajo davek na nepremičnine. Če to pač želijo.

Pri nepremičninah sicer obstaja problem, da veliko nepremičnin že stoji. In če sedaj recimo Radovljica sprejme 10% davek na nepremičnine, bo vsem svojim prebivalcem zbila vrednost premoženja za par 10%. Zato je ob tem nujno sprejeti omejitve, recimo da mora pokrajina za obstoječe stavbe vsak davek napovedati vsaj 4 leta v naprej (ravno en mandat), hkrati pa lahko obdavčevanje obstoječih nepremičnin raste le 0,2% letno. Pri novih nepremičninah pa te omejitve ni.