Entries Tagged as 'davki'

Davčne težave in kako jih odpraviti

Zadnjič, ko je bilo potrebno po recept za zdravila za hčerko, me je presenetilo sporočilo na zdravkomatu, da zdravstveno zavarovanje ni urejeno, da gre za nerednega plačnika. Ker se zavedam, da je na koncu potrebno vse plačati, raje plačam že sproti in pravočasno. Zato me je to malce presenetilo, prav hudo pa se nisem zasekiral. Bom poklical, bodo pogledali in se bo uredilo.

Pa sem poklical na DURS in po kar nekaj korakih, ker sem po novem voden pri s.p.-jih, čeprav imam d.o.o., sem dobil osebo, ki mi je znala povedati koliko sem dolžan. Ker smo recept nujno potrebovali, brez potrjene kartice pa do njega ni šlo (toliko o našem socialnem zdravstvu) sem dolg poplačal in zavarovanje je urejeno. Seveda sem se potrdilom iz DURSa moral sprehoditi do Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Po elektronski poti to pač ne gre. Na DURSu pa so mi še sprintali kartice z vknjižbami, da preverim kje je problem.

[Read more →]

Populistične neumnosti vlade 5.del – luksuz

Ko je Križaničev predlog naletel tako na čeri javnosti kot tudi čeri svojih sovladarjev, se je na hitro skušalo oprati videz z lepotnimi spremembami predlogov. Na hitro so se tako navrgle ideje, ki pa so baje bolj sprejemljive za javnost. Ok, novih dohodninskih stopenj in povišanja ne bo, bomo pa obdržali davčno olajšavo za tiste z nizkimi prejemki, olajšavo za stanovanjski kredit in dodatno bomo obdavčili LUKSUZ.

Kako je s omenjeno olajšavo za nepremičninska posojila smo že obdelali, ravno tako tudi dodatno olajšavo za tiste z nizkimi prejemki. Vendar ju ta predlog meče v novo luč. S tem namreč davčno breme nižamo (aplause!!!), razbremenjujemo davkoplačevalce (BRAVO!!!) in državo silimo v varčevanje (HIP hip HURA!). Vendar ob gospodarskem padcu, kakršnemu smo priča, in nezmožnosti omejevanja javne porabe, to pomeni predvsem proračunski primanjkljaj in to v obsegih, kakršnih nismo vajeni. To vse pomeni, da se bomo najedli na račun naših otrok. Proračunski primankljaj ni suhoparna postavka v proračunu – je denar, ki ga bo treba plačati. Če ne plačaš danes, boš plačal jutri. Bodo plačevali naši otroci.

Nižanje davčne obremenitve ob hkratnem NEnižanju javne porabe je populizem, tokrat za spremembo liberalne smeri. Kar je znova populizem brez primere. Noben, NOBEN pravi liberalec ne bo podpiral tega da njegove račune plačujejo drugi. Nižanje davčne obremenitve toplo pozdravljam, brez nižanja javne porabe pa mu močno nasprotujem. Gre za pesek v oči. Gre za način, na kakršen se je šlo v socializmu. Ko pride na koncu račun, so pa jasno vse drugi krivi.

Ok, manjše prilive zaradi novih olajšav bo vlada skušala uravnotežiti z obdavčenjem luksuza. Populistična ideja, ki nadomešča nove populistične pardon davčne razrede, vse pa samo zato da se bo lahko nekoč uporabilo “BOGATI PLAČAJO VEČ!” – kot da to ne bi bilo res že pri DDV in dohodnini, pa čeprav bi bila ta po enotni stopnji.

Kaj pa je luksuz?

Na hitro mi pride na pamet naslednje:

  • večji avtomobili (že sedaj obdavčeno več)
  • jahte, zasebna letala (večinoma registrirano drugje)
  • nakit (velik problem kupiti v tujini)
  • alkohol in cigareti (že sedaj obdavčeno z trošarinami)
  • nepremičnine nad nekim minimumom (zaradi pomanjkljivih evidenc nepremičninski davek ne gre in ne gre, če pa je v najemu se pa itak prevali strošek na najemnika)
  • več kot 4 pari čevljev (kako hudiča boš pa to obdavčil)
  • priznane znamke oblačil (recimo Mura potem pade pod luksusz in višjo obdavčitev ali kako)
  • kristal (steklarna Rogaška bo tega vesela)
  • potovanja (ki so pretežno v tujini, in temu primerno tudi neobdavčljiva)
  • itd…

Sorry (pre)draga vlada, žal ta ideja ni vredna pol kozarca mrzle vode, razen jasno, za populistično nategovanje državljanov. Seveda so ideje, ki jim želite slediti z zakonodajo lepe in sedejo v uho. Ampak realizacija je pa bedna. No, pa pri realizaciji še nismo. Smo šele pri idejah.

Serija o Populistični neumnosti vlade:

PS: V nadaljevanju pa upam da mi bo uspelo biti še malce bolj konstruktiven in nakazati kako bi vlada lahko reformirala.

Populistične neumnosti vlade 4.del

Minister Križanič je tudi napovedal, da naj bi se kot davčna olajšava štelo tudi odplačevanje stanovanjskega kredita (glavnice in obresti) do cirka 600 EUR letno. Na prvi pogled gre za dobro in hvalevredno idejo, kar populistične neumnosti ponavadi so. Vsaj na prvi pogled.

Kaj me moti pri tej ideji?

[Read more →]

Populistične neumnosti vlade 3.del

Ali naj bo obdavčitev bolj progresivna ali bolj linearna je v veliki meri stvar političnega prepričanja. Sicer ko o tem razpravljajo sindikalisti izgleda da sploh ne vedo kaj pomeni eno in kaj drugo in linearno predstavljajo kot da vsi plačujejo enako davka, pri progresivni pa tisti z višjimi dohodki (nočem napisati bogatejši) plačajo več. Resnica je, da tudi pri linearnem obdavčenju (enotna davčna stopnja) tisti z višjimi dohodki plačajo več. In ker ponavadi obstaja tudi splošna davčna olajšava, plačajo celo progresivno več.

In ker je to stvar političnega prepričanja, Križaniču ne moremo zameriti, da se zavzema za še večjo progresivnost, kot jo že imamo. Še več – to se celo lahko pričakuje od socialistične vlade, kot jo imamo. To od nje pričakujejo tisti, ki so jo volili, tisti, ki je nismo, pa tudi, sicer s kislim nasmeškom in grenkim spoznanjem da se nekateri iz zgodovine pa res niso nič naučili.

Križanič je namreč napovedal nova dohodninska razreda (45% nad 30.500 EUR in 50% nad 37.000 EUR osnove). To je sicer kasneje umaknil, ampak zaradi tega njegov predlog vseeno ni nič manj neumen. Od finančnega ministra bi pričakoval, da je tovrstne predloge že kdaj preigral vsaj sam pri sebi, če jih še ni s svojimi svetovalci in koalicijskimi partnerji. Nenazadnje so to omenjali tudi v koalicijski pogodbi, in verjento je to vedel ko je sprejemal kandidaturo, ter možnosti miselno preigral. Ali pa pričakujem preveč od ministra?

No, pa preigrajmo te možnosti namesto njega.

[Read more →]

Populistične neumnosti vlade 2. del

Napovedal sem, da bom malce podrobneje pojasnil, zakaj je vsak od predlogov glede sprememb dohodninskega sistema neumnost. To je že ugotovila tudi vlada, ki je zato predloge zavrgla. Ampak vseeno si poglejmo zakaj so neumni.

Najprej opravimo z davčno olajšavo za tiste z nizimi plačami. Meja od katere naprej plačuješ dohodnino se bi dvignila na 8557 EUR.

Na prvi pogled bi rekli, da bodo pač povečali splošno davčno olajšavo. Ampak to bi pomenilo, da bi se le ta povečala tako tistim z nižjimi plačami, kot tudi tistim z višjimi. In ob povečanju splošne olajšave se tistim v najvišjem razredu to pozna po njihovi najvišji stopnji dohodnine (41%) tistim  nizkimi pa po najnižji (16%).

[Read more →]

Cena bencina in vinjete

Cena slovenskih vinjet ni povšeči niti uradnikom niti voznikom iz EU. Naši politiki vstrajno ponavljajo, da bomo sami določali ceno, kar pa v bistvu nihče ne oporeka. Nihče ne oporeka KDO naj postavlja ceno, pač pa oporekajo pravičnosti. In da je cena namenjena predvsem flikanju slovenske avtocestne malhe verjetno ni težko verjeti. Sicer je lepo, da ti nekdo drug plača kosilo, vprašanje pa če je to pošteno. Ampak o tem bodo razsojale za to pristojne inštitucije. Našim politikom, ki jim je popolnoma sprejemljivo tudi to da nekdo iz 2500 EUR naredi miljone, ne da bi bilo to komu čudno, je pač nedomljivo da nekaj, kar so se priateljsko zmenili, ne bi zdržalo sodne preverbe. Pri nas se da pač vse zmeniti.

Ampak poglejmo nekaj drugega. V Sloveniji je bencin cenejši kot v Avstriji (malenkost) in Italiji (malce več). In dražji kot na Hrvaškem.  Če bi v Sloveniji z trošarino in davki, ceno spustili pod Hrvaško, na recimo 1 EUR, bi morali prepričati cirka 25% več voznikov da tankajo v Sloveniji, ne pa šele ali že na Hrvaškem, da bi bil priliv v davčno blagajno enak. Z malce marketinga, recimo par tabel ob avtocesti z napisom NAJCENEJŠI BENCIN v REGIJI, je to verjento popolnoma dosegljivo.

In če bi nek tujec natankal 40 litrov na v eno smer, in še toliko v drugo, bi slovenskemu proračunu postil 2x po malce več kot 20 EURov. Kar je več kot če bi mu prodali še dve dodatni vinjeti.

Seveda se bi v proračun natankalo manj predvsem zaradi domače potrošnje. Ampak država lahko od svojih davkoplačevalcev pobere denar na mnogo načinov. Recimo z višjimi trošarinami jeseni ali spomladi. Ampak za maksimiranje pobranega denarja od tujcev, bi veljalo razmisliti, ali se ne splača malce bolj tržno obašati. Tudi, če si predvsem davčni birič.

Viri:

Vesel dan davčne svobode

Do danes smo delali za državo, iod danes naprej delamo zase, pišejo Finance. Žal pa to velja le za nekatere. Tisti s povprečno plačo bodo lahko praznovali šele 21. julija. Tisti z malce višjo plačo pa še kasneje. V Sloveniji so namreč osebni dohodki nadpovprečno obdavčeni.

“ Žalostna ugotovitev je, da je Slovenija med gospodarsko krizo postala še bolj obdavčena. Davčni prihodki se bodo zmanjšali skoraj sorazmerno s padcem domačega proizvoda, vendar pa se bo v BDP povečal delež državne porabe. To pomeni, da bomo letos porabili še precej maj kot lani in državi plačevali dlje.”

Verjetno pa prihaja tudi višji DDV.

Kdo določa davke in prispevke? In zakaj ne ustava?

Glede na članek Zdravstveni prispevek je kamen spotike v Financah, je to državni zbor, kar se mi nekako zdi logično. Ni mi pa logično, zakaj se nekaterim zdi sporno, da bi namesto na predlog skupščine zavoda, to počeli na predlog vlade.

Oziroma, je logično. Če malo razmislimo. V skupščini zavoda namreč sedijo tudi predstavniki delodajalcev, ki bi ob vsaki ideji o višjih stopnjah zagnali hrup. Jasno, že tako preobremenjenega gospodarstva pač ne gre več obremenjevati, ker bo konkurenčnost padla. Po drugi strani pa bi ob nižanju to z negodovanjem sprejeli tako predstavniki zdravstvenega sistema, kot tudi sindikati.

Na ta način, si torej vlada izogne vsaj enemu kričaču v procesu. Še bolj zanimivo pa je, kaj je vzrok tem spremembam. Ali vlada načrtuje povišanje ali znižanje prispevne stopnje. Glede na to, da je čedalje več storitev dejansko samoplačniških, bi bilo upravičeno znižanje. Ker pa je zdravniški lobi močan pogajalec, tudi povišanje ni izzklučeno.

In v vseh teh razmišljanjih se postavi vprašanje, zakaj hudiča nimamo v ustavi zapisane najvišje mere obdavčitve. S tem bi proces morebitnega povečanja davkov ali prispevkov tako otežili, da bi vsaka vlada 45x prej razmislila kjer lahko kakšna sredstva bolj učinkovito porabi, kot da jih pridobi pri davkoplačevalcih z novim povišanjem stopenj.

Kakšne pokrajine bi lahko imeli

Da imajo pokrajine kakšen smisel, da niso le podaljšana roka države, ki izvaja državno politiko, potrebuje ustrezne finančne vzvode in vire.

Poglejmo si najprej neprimerno pristojnost pokrajin. Baje naj bi pokraine prevzele srednje šolstvo. Če bo to narejeno kolikor toliko resno, potem bo vsaka regija posebej lahko imela tako lasten vpisni postopek (sedaj je enoten za celo Slovenijo), kot tudi lasten šolski koledar.

Če bo imela vsaka pokrajina svoj vpisni postopek, bo nek konkreten učenec, ki želi postati Dijak, se moral obrniti na več vpisnih mest, če si bo želel zagotoviti vpis. Žal namreč nimamo stanja, da bi se lahko vsakdo vpisal na svojo prvo izbiro. In če je njegova druga izbira v drugi regiji, bo pač vpisni postopek izvedel 2x. In se prijavil v dveh regijah. In morda bil na obeh sprejet. In v prvem krogu zasedel dve mesti, kar pomeni, da bo nekdo po prvem krogu po nepotrebnem izpadel. Saj se bo lahko vpisal v drugem krogu, ampak verjetno si ne predstavljate, koliko travm prinese izpad v prvem krogu.

Pa to je le eden od problemov, ki jih prinese prenos pristojnosti brez nekega pravega razmisleka, samo z namenom, da se nekaj pač da tudi pokrajinam.

Dovolj šinfanja.

Glede na Slovenske danosti in stanje bi za regionalizacijo še največ lahko dosegli na področju turizma in stanovanjske politike. Popolnoma jasna je tudi rešitev.

Država naj obdavčitev turističnih storitev, med katere spada tudi gostinjstvo, v celoti prenese na raven pokrajin. Kar pomeni da jim v celoti prepusti politiko (obdavčenje od prometa, pavšalno obdavčenje, …), višino obdavčitve in tudi na ta način zbrana sredstva. Samo zbiranje lahko še vedno izvaja DURS. DURS mora tako in tako biti le servis.

Potem pa se Pomurje lahko odloči, da recimo ne bo imela sploh davka na gostinjske storitve, zato pa toliko večjo turistično takso, Ljubljana pa recimo navije davek na nedeljske kavice v neslutene višine tam nekje okoli obdavčitve cigaret.

Drugo področje, kjer se lahko naredi enako, pa je gradnja. Se pravi prepustimo davke na gradbenem področju pokrajinam. Ne le to, omogočimo jim tudi, da pobirajo davek na nepremičnine. Če to pač želijo.

Pri nepremičninah sicer obstaja problem, da veliko nepremičnin že stoji. In če sedaj recimo Radovljica sprejme 10% davek na nepremičnine, bo vsem svojim prebivalcem zbila vrednost premoženja za par 10%. Zato je ob tem nujno sprejeti omejitve, recimo da mora pokrajina za obstoječe stavbe vsak davek napovedati vsaj 4 leta v naprej (ravno en mandat), hkrati pa lahko obdavčevanje obstoječih nepremičnin raste le 0,2% letno. Pri novih nepremičninah pa te omejitve ni.