Entries Tagged as ''

Hrvaška in transportna pot

Slovensko Hrvaški odnosi se rešujejo na takšen način in tako dolgo, kot bi bilo politike strah, da ko še to rešijo, ne bodo imeli več kaj delat, in bodo brezposelni. In še posebej nesposobnim politikom, so takšni problemi zelo povšeči. Zakaj bi jih potem rešili?

Ne mislim se spuščati v podrobnosti posameznih problemov, ker jih nisem preštudiral. Se mi pa v povezavi s področjem, ki ga poznam zelo dobro (dovolilnice za mednarodni prevoz stvari), poraja vprašanje, zakaj slovenski pogajalci niso nikoli izpostavili enega enostanega pravila “transportna pot za transportno pot”. Če ne da Hrvaška morskega dostopa, potem pač Slovenija ne da kopenskega. Pika.

Človek bi pričakoval, da bi glede na strateško precej ugodnejši položaj Slovenije glede cestnega prometa, bila Slovenija na precej boljšem kot Hrvaška, in vsaj napram njej ne bo imela težav z dovolilnicami. Pa temu ni tako. Hrvaške dovolilnice za slovenske prevoznike (takšne za tretje države) so kritične od kar pomnim.

Da mi je vse skupaj še bolj nerazumljivo, je potrebno ob tem povedati, da so Avstrijci kar precej omejevali Slovenijo tako z dovolilnicami, kasneje eko točkami, kot tudi recimo obdavčitvijo goriva v rezervoarju, če je le ta bil prepoln. Tudi Hrvati so si nekoč privoščili, in omejili Slovenske tovornjake, pri prehajanju njihove meje. No to so potem hitro odpravili.

Ne vem, če gre tem Slovensim pogajalcem zaupat.

Suzuki in Janez Janša

Prvi šolski dan v neki ameriški srednji šoli.
Učiteljica predstavi novega učenca Suzukija iz Japonske .
Začne se učna ura in učiteljica sprašuje: Sedaj bomo videli, koliko poznate ameriško zgodovino.
Kdo je rekel ‘Svoboda ali smrt’?
Tišina, samo Suzuki dvigne roko: Patrick Henry, leta 1775 v Philadelphiji.
Učiteljica: Zelo dobro, Suzuki.
Kdo pa je rekel ‘Država je narod in kot taka ne sme nikoli umreti’?
Suzuki vstane: Abraham Lincoln, 1863 v Washingtonu.
Učiteljica strogo pogleda učence in pravi: Sram naj vas bo. Suzuki Japonec, pa pozna
ameriško zgodovino bolje od vas.
Tih glas iz ozadja: Jebite se, posrani Japonci!
Učiteljica zakriči: Kdo je to rekel!?
Suzuki dvigne roko in reče: General MacArthur, 1942 na Guadalcanalu in Lee Iacocca, 1982 na skupščini delničarjev Chryslerja v Detroitu.
Razred je tiho, samo od nekod se sliši: Puši falus!
Suzuki: Bill Clinton Monici Levinsky, 1997 v Ovalni pisarni, Washington.
Drug učenec se zadere: Suzuki je sranje!
Suzuki: Valentino Rossi, 2002 na moto Grand-prix Brazilije v Rio de Janeiru.
Razred popizdi, učiteljica pade v nezavest.
V razred nato vstopi ravnatelj: V pičko materno, takega kaosa pa še nisem videl!
Suzuki: Janez Janša – Ambrus November 2006.

LDS in Zares skupaj na volitvah?

(vir: vecer, siol, rtvslo,…)

V bistvu gre za Kresalin klic na pomoč. Očitno je šele sedaj opazila kakšna praznina je LDS, in išče pomoč. In vidi jo v Golobiču. Volitve se pač bližajo. Ampak zakaj bi Golobič pristal na Katarinin klic? Že res, da ima LDS določene zadeve, ki jih Zares še nima. Predvsem infrastrukturne. Ampak ravno da pobegnejo LDSu so ustanovili Zares. Če Katarinca tega ne razume, je praznina v LDSovi pameti še večja, kot je izgledalo.

Seveda pa se Gregor takšnemu darilu tudi ne more kar tako odpovedati. Tako zaradi čisto konkretnih koristi, kot tudi hranjenja lastnega ega. Seveda godi, če te nekdo milo prosi za pomoč, ti pa mu potem kot rešitelj pomagaš.

In tukaj je sedaj Gregorjeva zadrega. Kako naj vzame Katarinco in vse kar je sladkega od nje in LDSa, pa da hkrati ne vzame tistih kislih delov? Verjetno bi se mu še najbolje izšlo, če bi LDS enostavno objavil da se ne gre več. Da na jesenskih volitvah ne bo sodeloval. Da se v bistvu razpušča. Da nima več aktivnih organov. Potem pa potihem ves ta nič prevzame Zares.

Ampak Gregor, matematika je neusmiljena. X + 0 = X in X * 0 = 0. Čisto ZARES!

Veliko sreče, potreboval jo boš.

Rabim FFMPEG…

…in tukaj, so navodila kako se inštalira :-)))

Zakaj rabim?

Če bo uspelo, bo videno v naslednjem postu, če ne bo, potem pač sem le mislil da rabim :-)))

Na kratko pa:

sudo port install ffmpeg +gpl +lame +x264 +xvid

Vladimir Bartol : Alamut

Vladimir Bartol : Alamut

Knjiga sploh ni mlada, prvič je izšla še pred drugo svetovno vojno, je pa postala bolj znana in moderna, celo popularna, po 9/11 leta 2001. Knjiga se namreč dotika islama, njegove moči in zlorabe za potrebe terorizma. Jup, zelo daljnoviden je bil Vladimir.

Sam sem knjigo prebral še precej pred 2001. Priporočil nam jo je namreč šolski psiholog še v srednji šoli. In mi je bila zelo všeč. Pisana je dokaj tekoče, enostavno. Hkrati pa drži bralca v napetosti in pričakovanju. Opisuje v bistvu življenske zgodbe glavnih junakov, in tako sledi smernicam pisanja zanimivih vsebin. Ni namreč zgodba, če se je nekomu nekje naredila luknja v strehi. Zgodba je, če je Alanu Kresalu iz Spodnje Šljive med branjem MAGa padel strešnik na glavo in pri tem Alanovi glavi ni bilo nič, pač pa mu je kos sedaj že razbite opeke padel na noht na palcu na nogi, ki je čisto počrnel.

In morda knjiga naredi islamu malce krivice. Knjiga v bistvu kaže na moč vere skozi islam, ampak popolnoma isto bi lahko prikazali za vsako vero, tudi vero v firerja, kot se je pokazalo kmalu po izidu knjige.

Glavna ideja je, potegniti mlade, še ne uke fante, v kontrolirano okolje, kjer spoznajo le delček sveta, nato pa jih, podkrepljeno z ustrezno predpripravo, spustiti v izdelan raj, kjer nevajeni užijejo sladkosti življenja, in jim s tem dokazati, da imaš, kot njihov ideološki vodja, možnost odločati kdo gre v raj in kdo ne. In če se naužijo te sladkosti, potem naslednjič komaj čakajo, da pridejo v raj. Zadeva vključuje droge, sex ipd…

In kaj je lepšega, kot bojevnik, ki si želi v raj. Ki na ukaz z nasmeškom skoči iz obzidja, in se ubije, s tem pa jasno pokaže nasprotnikovi vojski s kakšnimi manijaki imajo opravka. Bojevnik, ki gre v boj brez strahu. Bojevnik, ki mirno odjezdi v nasprotnikov tabor in zastrupi poveljnika, ker mu je čisto vseeno ali ga ujamejo in ubijejo ali ne. On bo namreč prišel v raj.

Bartol dobro razdela tako proces sprejemanja ideje raja, kot tudi proces spoznavanja resnice. In pokaže tako moč vere, kot tudi moč poameznika, ki se ne meni za človeške žrtve.

Na blog bom upam da spravil večino prebranih knjig, ki sem jih prebral. Upam pa, da mi bo uspelo prebrati še kakšno. Zadnje čase namreč kar malce štrajkam.

Update BIOSa

Prišel je update BIOSa. Ki kao poveča stabilnost delovanja. Clap. clap,..

But!

http://docs.info.apple.com/article.html?artnum=303609

Seveda ima moj MacBook, prišel predinštaliran, neustrezno particijsko shemo. Jao mene. Me prav zanima, če se da prepričat da bi bootal iz USBja.