Day: April 10, 2008

Uncategorized

Umik države iz gospodarstva

Če se prav spomnim, je Janša volitve dobil, ker je obetal reforme med drugim tudi umik države iz gospodarstva. Kako si predstavlja “umik” je lepo videti na primeru dokapitalizacije NLBja. Malček me spominja na to, da fant punci vstrajno zatrjuje da jo bo le pobožal :-)))

Sicer pa, tisti, ki ste prepričani, da je država dober upravitelj vaših sredstev, pokličite g. Bajuka, in mu izrazite pripravljenost, da naj poleg državnega upravlja še vaš družinski proračun.

Seveda je vlada to speljala malce bolj zvito. Ker je predkupno pravico prenesla na Zavarovalnico Triglav in DSU, sama seveda ne bo kupovala. In naši drago pozicijski poslanci in ministri bodo na dolgo in široko razlagali, kako sta omenjeni držbi pri svojih odločitvah samostojni. My ass!

In izbrali so ravno Triglav o katerem smo imeli celo referendum. In taisti Triglav ima sedaj izgleda viška denarja. In namesto da bi vlada viške sredstev namenila razbremenitvi gospodarstva, obeta se namreč recesija, se odloča povečevati svoj delež v največji banki. Če se tuj solastnik za podoben korak ne bo odločil, pa se lahko zadeva še zaplete. Delež manjšinskega tujega delničarja, katerega moč, tudi politično, pač ni za podcenjevati.

Seveda pa je lahko vlada v ta korak prisiljena. Glede na krizo na bančnih trgih, bi bilo to mogoče. V tem primeru bi vlada metala denar v luknjo, nastalo zaradi slabega upravljanja. Koliko od vas, bi upravljalcu, ki vam je eno firmo spravil v težave, zaupalo še dodatna sredstva?

Uncategorized

Tuš mobil ponudba

Danes sem zavil v TUŠ po Little Pet Shop (ki pa jih nimajo) in ugledal ponudbo, kakršno sem pričakoval že takoj po tem, ko se je Mercator vključil na trg mobilne telefonije. No, pa ga je izgleda Tuš prehitel. Če sem slučajno spregledal Mercatorjevo ponudbo, se opravičujem, pač, že dolgo nisem bil v Mercatorju.

Korak, da kupcu za nakupe podariš minute pogovorov po mobitelu, je dokaj logičen. Toliko bolj, če se vse skupaj poveže na plačilno kartico, kot je Mercator Pika, in potem dobiš pač en račun na mesec. In konec. Pri Tušu podarjajo minuto za vsak dan, ko obiščemo trgovino, in dodano minuto za vsakih zapravljenih 20 EUR. Ali je to ugodno ali ne, se mi ne sanja. Osebno mi takšni vezani posli ne dišijo.

Ima pa Tuš pri tem malce bolj proste roke, ker namreč gradi svoje omrežje. In potem je lahko precej bolj fleksibilen pri ponudbi.

Ima pa še možnosti. Recimo lahko v svojih centrih postavi bazne postaje in vsem kupcem, ne le svojim naročnikom, omogoči brezplačno telefoniranje. Za čas, ko so pač v trgovini. Pa, če bi bilo to predrago (preveč najstnic, ki bi se obešale po štengah in nič zapravljale :-), se da povezati z kodo, ki jo dobiš na blagajni in lahko potem recimo 15 minut telefoniraš.

Mercator pa bi lahko enostavno omogočil konverzijo pik, ki jih marsikdo zavzeto zbira, v minute.

Na mobilenem trgu bo upam še premikov.

Uncategorized

Kar po domače, g. Minister…

Finance pišejo: http://www.finance.si/209917

“Zaenkrat ni prišlo do neracionalnega trošenja davkoplačevalskega denarja, ker še nič ni bilo plačano,” je pred preiskovalno komisijo danes zatrdil obrambni minister Karl Erjavec.

Jup, sedaj me je pa strah. Resnično strah. Kaže namreč, da naš g. minister od ekonomije obvlada le gospodinjsko oz. gostilniško ekonomijo. Šteje le denar v žepu. To, da si sprejel neko, morda celo miljardno, obvezo, pri njemu ne šteje nič. Skratka, pa kaj, če smo podpisali en kup pogodb, saj še nič nismo plačali.

Malce to spominja na potrošnike, ki potrebujejo visok limit, ker imajo nizko plačo. Pa na tiste, ki ne morejo nečesa kupiti, ker je predrago, lahko pa kupijo na kreditno kartico, ker to itak ne plačaš takoj. Ampak računi pridejo.

Sicer pa saj res, zakaj bi to skrbelo ministra? Ko bo prišel čas za plačilo računov, morda ne bo več minister.

PS: Jup, taisti minister se ni spomnil, ali je plačal članarino LDSu ali ne. Da on ne pogleda položnicc, ki jih dobi, ampak kar plača. Ali so tudi patrie kupljene na ta način?

Uncategorized

Koliko je oz. ni zdravstvo že privat

Bil sem pri svoji izbrani zdravnici, v javnem zavodu, in se malce pogovoril o težavah z ramo (vzroki). Napisala mi je napotnico za ortopeda in zraven pridala še listek z šestimi ortopedi, na katere se lahko obrnem. In?

Vseh šest je privat. Se pravi ne delajo v okviru nekega javnega zavoda, kot so zdravstveni domovi ali bolnišnice, ampak v okviru privatnega sektorja.

Seveda se ob tem pojavlja vprašanje, kolikšno je dejansko razmerje med privat sektorjem in javnim, na področju zdravstva. In pa še malce drugače pogledano, ali ni tudi moja zdravnica v javnem zavodu, kjer je tudi plačana, že del zasebnega sektorja, saj za njih opravlja eno izmed najpomebnejših opravil v gospodarstvu – marketing.

Pa da ne bo pomote. Nič me ne moti zasebna ponudba v zdravstvu. Še več, po moje jo je celo premalo. Problem pa je v netransparentnosti. Ministrica in poslanci nam perejo glavo z “koristmi javnega zdravstva”, “socialno usmerjen zdravstveni sistem”,… potem pa, če se obrneš na ortopeda ali še bolj pri zobozdravnikih, naletiš povsod na zasebne ordinacije.

In kolikšen del zdravnikov njihov sindikat, ki se ravnokar grebe za višje plače, torej dejansko zastopa? Ali ni vse te napovedane stavke zdravnikov dejansko razumeti kot zadnje vzdihljaje, najbolj nesposobnih posameznikov, ki jih je strah eksistence? Ker sicer bi že davno bili na drugi, zasebni strani.

In ja, dejansko nam ta zgodba, pa čeprav jo bo večina razumela kot pogrom proti zasebni pobudi v zdravstvu, kaže, kakšna je prava rešitev problematike zdravniških plač. To je sistem, v katerem bo slehernemu zdravniku možno preiti na svoje, da bo lahko izvajal storitve tudi za sredstva obveznega zdravstvenega zavarovanja, in to v obsegu, kakršen se mu zdi ustrezen.

Zdravstvena zavarovalnica pa naj izvajalce zdravstvenih storitev za sredstva obveznega zavarovanja lepo izbira z razpisi – tako kot se izbira izvajalce ostalih storitev v javni upravi.

In brez skrbi, takšen sistem, ki je resnici na ljubo že med nami, bo poleg ekonomske učinkovitosti imel tudi druge pozitivne efekte. Če sedaj ob zdravniški napaki komisija nekako solidarnostno potegne z zdravniki, češ, “vsakemu se lahko zgodi” ali “saj smo sami fejst ljudje”, bo popolnoma drugače, ko bo vskemu jasno da tudi zdravniki delajo za denar. Ker sedaj se pogosto predstavljajo kot da oni delajo pa iz nekih višjih ciljev, in so že zato brezmadežni.

Ta brezmadežnost zdravnikov je sicer lepo prikazana v Kebrovi Beli knjigi, pripravljeni pred načrtovanimi reformami v zdravstvu. Posebje je zanimiv tisti del, ki pokaže kako se je ležalni čas v bolnišnici spreminjal v odvisnosti od načina financiranja. Analiza je zajemala še čas socializma, pa tudi kasneje, in že takrat se je ležalna doba občutno povečala, če so bili plačani dnevi v bolnici in skrajšala, če so bili plačani od primera. Zdravniška strokovnost? DA! Ekonomsko pogojena!

PS: Zanimivi so tudi podatki, kako v javnem zdravstvu gospodarijo s sredstvi. Leto ali dve nazaj so le 50% sredstev, ki bi jih morali nameniti amortizaciji, to so sredstva s katerimi se obnavlja opremo in nabavlja novo opremo, namenila za ta namen. Kam je šlo ostalo? Verjetno za plače. Ali si torej res želimo, da javni zavodi upravljajo z javnimi sredstvi?

Uncategorized

Ortopedi

Pred cirka pol leta, so mi bivši sodelavci ob odhodu podarili kolesarske vezi in čevlje. Seveda sem takoj vedel kaj to pomeni. Da me želijo poškodovati :-)))

Ampak ker sem zvit, sem se zavedal kako je to nevarno, in sem najprej počasi vadil. In šele ko sem popolnoma enostavno se lahko odpel, sem šel na daljšo vožnjo. In ko tako človek postane suveren, potem manj razmišlja. In sem se pripeljal domov. Se ustavil. In me obide misel: “Ali sem se odpel?”. Ne! In tako lepo kot snop sena padeš po tleh.

Hujšega ni bilo, le rama me je malce bolela. In sem počakal kakšen teden, bolečina je pa počasi popustila.

No, in ker se po cirka pol leta, po malem še pojavlja, moč roke je sicer ok, sem se odpravil k zdravnici, ki me je napotila k ortopedu. No, tukaj se pa začne politični del, ki se nadaljuje tukaj.