Koliko znanja iz šolskih klopi dejansko uporabimo v praksi? Sam sem ravnokar pri enem projektu s pridom uporabil enačbo premice v implicitni obliki. Le ta izgleda nekako takole: 0 = a*x + b*y + c. Fora pa je v tem, da če to zapišemo kot t = a*x + b*y + c, potem bo t za vse točke na eni strani premice bil negativen, na drugi strani pa pozitiven. Kar seveda pride zelo prav, če nas zanima, ali dana daljica seka premico ali ne. Še več, s tem lahko izračunamo, ali daljica seka daljico. Enostavno najprej s premico določeno z prvo daljico (parom točk) preverimo točke druge daljice, nato pa še z enačbo premice, ki jo določa druga daljica, preverimo točke prve daljice.

Me prav zanima koliko ljudi, ki so tovrstno enačbo premice, in njeno lastnost, spoznali v srednji šoli, je to že s pridom uporabili.

Pri tem projektu sem tudi ponucal pitagorov izrek (c*c = a*a + b*b), obseg kroga (o = 2*pi*r), pretvorbo radianov in stopinj, in uporabo kotne funkcije, tokrat je bil srečni dobitnik kosinus. Vse to za enostaven izračun, kakšna je razdalja med dvema točkama na zemeljski obli (ki sta dovolj blizu da par zadev lahko zanemarimo) podanima z geografsko dolžino in širino.

Nadalje sem pri enem drugem projektu uporabil bisekcijo, pa enkrat celo metodo zančnih invarianc.

Primerjano z vsem, kar smo se v šoli naučili, to niti ni tako dober izplen :-)))

Kaj ima ta matematika z TopoRišičem – OstroPišičem? Sanja se mi ne. Morda le to, da je tudi kakšna bolj družboslovna veda lahko tudi podobno koristna.