Baje bomo imeli junija referendum o geografiji pokrajin. Očitno vlade predsedovanje EU ne zaposluje toliko, da ne bi zmogla izvedbo še enih volitev pred volitvami. Drugače skorajda ni mogoče razumeti tega datuma. Vlada želi imeti dvojno predvolilno kampanijo.

Glede na to, da že sedaj napovedujejo, da bo dejanska ustnaovitev in vse ostalo bilo v domeni naslednjega državnega zbora, bi bila tudi izvedba referenduma skupaj z volitvami v državni zbor precej primernejša in cenejša. Ampak saj vladi ni potrebno gledati na ceno. Tako in tako imamo baje proračunski primankljaj.

Seveda ga imamo, nahranjenega z inflacijo osnovnih življenskih dobrin. 20% dražji kruh, pomeni točno 20% več pobranega DDVja od kruha. In to ne glede na takšno ali drugačno dohodninsko olajšavo.

Seveda pa vlada ni zbrala poguma, da bi na referendum uvrstila vprašanje, ki je precej pomembnejše od geografske razdelitve pokrajin. Namreč, kaj za vraga naj počnemo z njimi. Kakšne bodo pristojnosti in katere finančne vire in vzvode bodo dobile za lastno delovanje in vodenje politik.

Kakor trenutno kaže, bodo pokrajine v bistvu odlagališče kadrov, ki se jih je potrebno bodisi znebiti na enem od nivojev, bodisi nagraditi (pa ne preveč).

Vsekakor je vsak referendum hvale vreden. Ker to je pač najvišja oblika demokracije. In tudi, ko se na referendum postavljajo neumna vprašanja, je od tega korist. Politiki namreč pokažejo svoje barve in svojo (ne)modrost.

Pa bi lahko s pokrajinami resnično naredili korak naprej v Sloveniji. Žal pa bo tudi ta referendum, še ena izgubljena priložnost. Več o tem pa v naslednjem prispevku. Ki bo precej bolj konstruktiven.