Month: January 2008

Uncategorized

Stavke, povišice plač in draginja

Sindikati, tako v javnem sektorju, kot v zasebnem, so napovedali stavke. Glavni razlog so bile nedavne podražitve, predvsem hrane. Vmes so se vmešali še mace avtoprevozniki, za katere mi ni bilo najbolj jasno, zakaj so se sploh oglašali, in le te so tudi prvi odnehali.

To da so se sindikati javnega sektorja izpogajali za višjo plačo, tudi še nekako razumem. Čeravo bi država morala nekako biti za zged, in najprej sama zategniti pasove. Ampak je že tako, da predsedujemo EU in si vlada enostavno ne upa nasprotovati.

Niso mi jasne pa razmere v zasebnem sektorju. Baje so se izpogajali za neko povišanje plač. Kaj to pomeni? Kdo bo dobil višje plače? Kdo je zavezan izplačati višje plače? Ali je recimo delavec pri s.p.-ju tudi upravičen do tega?

Sicer pa je ob tem potrebno opozoriti še na nekaj. Dvig prehrambenih izdelkov za 10% pomeni tudi 10% višji pobrani DDV! Dvig plač za npr. 3% pomeni zaradi progresivnih stopenj in ne spremenjenih mejnih vrednosti več kot 3% večje prispevke. Ali bo te ekstra prihodke država uporabila za recimo znižanje proračunskega primankljaja? Ali za znižanje zadolževanja?

NE. Delno bo šlo za že dogovorjen dvig plač v javnem sektorju, pa še dodatne stroške predsedovanja bo treba pokriti.

Jaz pa jim brezplačno pošiljam še čestitke in pozdrave. Pridružite se mi.

Uncategorized

Prvi mesec hujšanja

Po prvem mesecu mislim da je čas da naredimo en kratek pregled.

Načrtoval sem cirka 1 kg na mesec, vendr potem, ko sem se malce poinformiral okoli hujšanja, sem videl da ta moj plan ni ravno ambiciozen. Da imajo ljudje ponavadi višje cilje, splh pa pričakovanja. Kar naj jih imajo. Sam se zavedam, da se nisem zredil na hitro in tudi shujšal ne bom na hitro. Pa še precejkrat sem slišal, da kdor na hitro shujša, se ponavadi zredi nazaj, pa še malo več. Moj cilj je postopoma. Ker to bo v bistvu pomenio daljši proces, in po recimo dveh letih stalnega zniževanja teže, dvomim da se lahko na hitro zrediš nazaj. Ker ti tovrsten način življenja pač preide že v navado.

No, in v prvem mesecu sem shujšal 4,5 kg. Tako da se lahko sedaj 3 mesece nažiram :-))) No, v resnici ne vem, če sem z tem zadovoljen. Rezultat je čisto ok, ampak po drugi strani se pa kar malce bojim, da bi se sedaj preveč sprostil, in šel po poti, po kateri ponavadi zavijejo shuševalci. Se pravi nazaj na začetno težo. In je ta hiter uspeh le ena varka :-))

Po pravici povedano, sploh nimam občutka da bi v tem mesecu kaj trpel. Ja, sem bil kdaj lačen, ampak nič neznosnega. Pa tud pregrešil sem se kdaj, z recimo kebabom. Pa tud kos torte sem pojedel. In čokolado. Čeprav slednje je res nekaj posebnega. Nikoli namreč nisem bil ljubitelj čokolade, in sem jo jedel res bolj enkrat mesečno.

Zelo mi je pomagalo 14 dnevno beleženje kar sem pojedel, z izračunom kalorij. In mislim da sem kar dobil občutek, kje so nevarnosti in pasti, kaj pa j ečisto primeren zajtrk, malica ali večerja. Pri kosilu pa pač pojem le 2/3 ali 4/5, pa izogibam se ocvrtega pa pomfrija ipd… čeprav v menz pač vedno ne moreš idealnega izbrati.

5x na dan jesti mi ne uspeva vedno, včasih pa. V tej smeri se moram še potruditi.

Prebral sem tudi da aerobna vadba zjutraj na tešče tudi pomaga. Tako da parkrat na teden zjutraj prekolesarim 24 ali 32 minut. Morda bom to še pojačal.

Nevarnost, ki mi sedaj preti je najprej upad dnevne porabe zaradi nižje teže, in pa upočasnitev metabolizma, ker telo prilagodi porabo nižjemu vnosu kalorij v telo. Proti temu se bom boril tako z jutranjim bicikliranjem, občasnim dosegom vnosa kalori na nivo dnevne porabe. Zavedam se, da bi moral nekaj narediti tudi pri anaerobni vadbi (z utežmi), da si okrepim mišice. Mišice so namreč največj porabnik energije, in če hujšaš na račun izgube mišične mase in ne sala, ima to vpliv na dnevno porabo kalorij, s tem pa tudi prenehanjem hujšanja, kljub nespremenjenemu vnosu kalorij. Če mišično maso ohranjaš, pa se le to nadaljuje. Ampak zaenkrat mi doma nekako ne potegne da bi z utežmi motovilil, v fitnes pa si nekako ne morem časovno zorganizirat. Ampak tukaj bo treba nekaj narediti. Sploh, ko bo proces hujašna se ustavil.

Vmes sem bil par dni bolan, in meni takrat tek neznansko naraste. In sem se tudi malce bolj pregrešil, ker to pač pomaga pri zdravljenju. Telo namreč takrat potrebuje energijo (ali pa sem pač le našel dber izgovor).

Razmišljam tudi, katere napake sem delal v preteklosti, da sem se zredil. Le tako jih pač lhko odpraviš, in preprečš ponovitev, ampak o tem kdaj drugič.

Pri virih iz katerih črpam informacije bi pa omenil dva portala. Prvi je bolj ženski in sicer cenim.se, ki ima članke, ki prepričajo. En kratek izsek iz foruma:
POZDRAVLJENI.
PRIČELA SEM Z LOČEVALNO DIETO IN DANES JE MOJ TRETJI DAN Smiley. ALI IMATE KAKŠEN NASVET ZAME IN ALI JE ŠE KDO POD TEM SONCEM KI JE DIETO ZAČEL TE DNI?
———————
Tukaj poskušamo vsakega odvrniti od ločevalne diete in priporočamo bolj razumske načine hujšanja.

Kako direktno! Ampak najboljše je, ker lahko na portalu najdeš razlago za takšno mnenje. In to resno razlago, ne pa nekih flanc o luninih menah in sončevih pegah. Drugi portal je pa www.nutritiondata.com, ki pa ima veliko informacij o sestavi hrane, pa tudi obilo ostalih informacij.

PS: Za shujšati 1 kg, je potrebno pojesti 9000 kcal manj kot jih porabiš. Za mene to pomeni, da sem vsak dan v povprečju ustvaril 1300 kcal primankljaja ta prvi mesec.

Uncategorized

Regionalizacija slovenije

Koliko regij jeprimerno za Slovenijo? 2, 3, 6, 8, 14, 42? Saja se mi ne. Vem pa, da to vprašanje sploh ne bi bilo aktualno, če bi si najprej odgovorili na vprašanje, zakaj sploh potrebujemo regije. Žal se trenutno najbolj smiselen odgovor sliši nekako tako: Regije potrebujemo za prenos dela pristojnosti na nižje ravni, za kar so potrebni regionalni parlamenti, regionalne vlade in kar je še podobnih stolčkov. Katere pristojnosti bodo prenešene? Saj v bistvu ni važno, glavno da imamo nove parlamente, nove vlade, vove predsednike.

Primerjajmo stanje pred 5 leti s stanjem po morebitnem sprejemu regionalne zakonodaje.

Pred par leti smo imeli v bistvu dva nivoja, občinski in državni. Nekje vmes so potem še upravne enote, ki so del državne uprave, vendar na lokalnem nivoju. Nato smo dobili en nov, nadnivo. Evropsko unijo. Naivno bi pomisl, da se je z novim nadnivojem sprostil kakšen od podnivojev, pa se je zgodilo ravno obratno. Podnivo, v tem primeru državni, se je še okrepil. Hkrati pa je dobil še kup izgovorov, ker se sedaj lahko v zadevah, ki jih ni sposoben rešiti, sklicuje na EU.

Z regijami dobimo pa še en nov nivo, tokrat med državo in občinami. Tukaj v bistvu ni za pričakovati da se bi zaradi tega okrepil bodisi občinski, bodisi državni nivo. Na srečo. Ampak suma sumarum se bo celoten sistem uprave prav gotovo okrepil.

Seveda regionalizacija ni slaba kar sama po sebi. Če bi dejansko prevzela določene pristojnosti (ne pa da bi za te namene generirali nove) in bi omogočili konkuriranje med regijami, bi lahko imeli obilo pozitivnih rezultatov. Ampak v Sloveniji to ni za pričakovati. V Sloveniji bo slabo delo regionalnih veljakov nagrajeno z dodatnimi transferji pod krinko “enakomernega regionalnega razvoja”, uspešni pa bodo pod enako krinko kaznovani. Smo že videli pri financiranju občin.

V Sloveniji, tudi med ljudmi, ne le v vladi in parlamentu, je centralizem in plansko gospodarstvo nekaj, česar smo vajeni in je dobrodošlo. Tržno gospodarstvo in zaseban pobuda pa neka novotarija, ki smo jo sprejeli pod silo razmer. In v takšnem vzdušju regije enostavno ne morejo zaživeti.

Pred spremembo pograjinske zakonodaje bi bilo smiselno spremeniti ustavo. V bistvu bi bilo to edino pravilno. Z enim samim členom.

xx. člen ustave republike slovenije

Stroški upravljanja države, kar vključuje stroške vseh zaposlenih in imenovanih uradnikov, nameščencev ali predstavnikov, ter stroškov povezanih z njihovim delom, ne smejo preseči XX % BDP. V stroške se vključujejo tudi morebitni transferi in/ali članarine v mednarodne organizacije kot sta EU in NATO. Iz stroškov so tako izvzeti transferji posameznikom, investicije v infrastrukturo ipd… ne pa tudi stroški nastali z izvajanjem tovrstnih transferjev in investicij.

% se izračuna na osnovi trenutne porabe. Potem pa naj si ustanovijo še ene tri nivoje. Omejitev stroškov pa bo poskrbela az to, da se sistem ne bo bohotil v nedogled.

Uncategorized

Prenos podatkov z GSM v tujini

Vir: mobitel.si

Za domače razmere mi mega prenos pdoatkov prekomobitela čisto zadošča. Ponavadi mesečno kvote ne porabim, ker za preverjanje emailov preko mobitela ni potrebno prenesti veliko podatkov, tistih nekaj vikendov, kjer sem lociran tam kjer WLANa ni, pa tudi nisem prav velik uporabnik.

V tujini je bila pa druga pesem. Ker so cene pač malce višje, pa še brez zakupljene količine podatkov. No, to so pri Mobitelu sedaj spremenili, in imaš možnost zakupa določene količine podatkov tudi pri tujih operaterjih.

Te paketi so navedeni tukaj: mobitel.si

Težko bi rekel da so cene ugodne, vsekakor pa gre ponudba v pravo smer.

V zadnjem času sem bil v Londonu inPragi. In v obeh hotelih sem imel lahko internet, ampak po svinjsko zasoljenih cenah. Recimo 5-15 EUR / dan. Sux. No, na srečo vedno najdeš kakšen free wlan v kafiču, ampak sploh za resno delo, bi to v hotelu kar prav prišlo. Resda za resno delo tudi znesek ni prevelik, ampak me bolj moti princip :-)) Plačevat za en dan to, kar te doma stane za pol meseca pač poraja določene principalne probleme.

Krneki

Edwards odstopil od predsedniške tekme

Vir: finance.si

Edvards se je odločil, da ne bo več sodeloval na predvolitvah v ZDA. Ameriški sistem je namreč takšen, da se kandidati najprej potegujejo za kandidaturo na volitvah znotraj stranke. Trenutno sta tako pri demokratih v igri še Clintonova in Obama – ženska in črnc.

Odstop Edvardsa me je presenetil, ker sem ravno pred dnevi razmišljal, kako se bo Edvards odločil, komu naj glasovi delegatov, ki jih že je oz. jih še bo dobil, gredo. Clintonovi ali Obami. Ampak zgodbo je zaključil dejansko najbolj fer kot jo je lahko. Pravočasno se je umaknil. In bo pustil članom stranke, da sami izberejo svojega kandidata. Ne pa da bi se sedaj trudil, morda dobil kakšnih 15-20% in potem z tem trgoval za recimo mesto podpredsednika (to bi bilo skrajno čudno, ker američani na splošno loozerjev ne marajo), odprta so pa seveda številna druga mesta v predsedniški palači (res pa da si tako očitne nagrade v Ameriki ne bi privoščili, ampak vseeno).

To kaže tako na zrelost samega sistema, kot tud politikov. Kar za najstarejšo demokracijo na svetu ni nič nenavadnega. Žalostno je le, če bomo takšen nivo dobili pri nas v primerljivem številu let. Se pravi kakšnih 300. Ker se pa učimo bolj počasi, morda celo 500. :-((

Uncategorized

Varčevanje v vzajemnih skladih

Odgovor Anžetu na njegov post.

Anže, vsekakor je odločitev za sklade prava odločitev. Sploh sedaj, ko so padli, pa so poceni :-)))

Če dobro razmisliš, boš videl da nimaš popolnoma nobenega mehanizma, da določiš kateri sklad je boljši in kateri slabši. Minuli donosi pomenijo zelo malo.

Se pa skladi razlikujejo še v eni malenkosti. Provizije. Le te so dveh sort. Vstopna (in včasih izstopna) in pa upravljalska (pa še kakšna od banke,… ki pa je bolj majhna). In upravljalska se obračuna od sredstev vsako leto (v bistvu vsak dan, samo izražena je letno).

Tukaj pa pride trik. Ponavadi smo precej bolj pozorni na vstopno provizijo, ker to nam pač odbijejo pri vplačilu in nihče ne vidi rad da vplača 1000 EUR takoj nato pa ima recimo le še 950 EUR – ob 5% vstopni proviziji. Upravljalska, se pa obračuna že v sami vrednosti točke, in jo tako sploh nikjer ne vidimo. In če je le ta 2%, nam pri 1000EUR poberejo prvo leto 20, naslednje 20, naslednje 20….

Če povzamemo. Če imamo dva sklada, en ima vstopno 1% in upravljalsko 3%, drugi pa vstopno 5% in upravljalsko 1% sta po dveh letih že izenačena, nato pa je drugi bolj ugoden.

3% upravljalska recimo pomeni, da če sklad dolgoročno dosega z trgovanjem recimo 15%, bo točka dejansko rasla z 12%.

Skratka Anže, poglej še ta del.

Še moja lastna pozicija. Imel sem MP-global (cirka 4 leta, 16,7% povprečna letna donosnost), imel sem MP-Tech (2 leti, 2,8% pld), MP-Azija (2 leti, 6,5% pld) in MP-Energy (cirka 2 leti, 5,7% pld). Vse sem odprodal. Imam še Galileo (11,4% pld), KD-Balkan (4,9% pld), KD Prvi izbor (-3,8% pld) – to je po teh zadnjih padcih. Par tednom nazaj je izgledalo boljše :-)))

Še link na stroške skladov na Finančni točki.

Uncategorized

Slovenija ratificirala Lisbonsko pogodbo – kura je omagala

Na 24ur.com.

Kako so o tem poročali mediji. Slovenija je kot druga država ratificirala pogodbo, takoj nato pa ji je sledila še Malta. Madzarske, ki je to storila prva, ki je precej večja od Malte (in Slovenije skupaj) , pa praktično ne omenjajo. Kaj šele da bi poročali v smislu, Slovenija pri ratifikaciji sledila Madzarski.

Gre seveda za predstavo. In že dejstvo, da Slovenija ni bila prva, verjetno mnogi politiki ne razumejo. Kako se je to lahko zgodilo nam, ko pa smo vendarle na glas razlagali, da bomo kot predsedujoči to storili prvi, in bomo za zgled ostalim.

Tukaj zelo hitro potegnemo povezavo na tisti vic o kurah, ki so dobile novega petelina. In le ta jih je začel poditi naokoli, in vsako ki jo je ujel, jo je, kot se za petelina spodobi, lepo pokavsal. Pa ostaneta še dve. In tečeta in tečeta.
Pa reče prva: “Jaz ne morem več, jaz bom kar počepnila”.
Druga pa: “Jaz tudi ne, ampak bom odtekla še dva kroga, da ne bodo rekli da sem kurba”.

Nauk basni je jasen. Važno je kako izgleda, jebeš principe. Zatrdo sem prepričan, da je večina poslancev glasovala ZA zato, ker se tako spodobi, ker si res ne moremo privoščiti, da bi nekaj sami razmislili. In z kurjo zgodbo lahko tudi pojasnimo zakaj nismo bili prvi. Ker tako očitno se nastaviti pa res ne gre, da bi takoj ko je bilo možno ratificirali to pogodbo.

Ampak za razliko od kur, v Sloveniji niti ni jasno, kdo je koga pokavsal. Ve se samo, da smo pokavsani. Tako kot je bilo z nesojeno evropsko ustavo. Kjer smo jo ravno tako ratificirali, potem pa, ker hvalabogu še obstajajo države, kjer politiki malce razmislijo o vsebini in ne le videzu, se je pa ustavilo.

Ampak poglejmo še tole pogodbo. No, v bistvu je še nisem pogledal, in resnično komentiram nekaj, kar ne poznam. Podobno kot naši politiki. Ampak imam tehten razlog za to. Pogledal sem predlagano ustavo, ki je propadla. In me nič kaj ne vleče, da bi šel gledat še to Lisbonsko pogodbo. Ker tisti špeh od ustave, več kot 500 strani, kjer je glavno sporočilo katere vse stolčke so si dotični rezervirali, katere vse inštitucije, so si jih na naš račun omislili, in pa kup izjem.

Sorry dragi moji. To ni ustava, ki bi jo bilo vredno podpreti. Poglejmo si primerljivi Ameriški dokument. 8 strani. Nato pa pridejo amandmaji.

Evropa ne bo nikoli evropska skupnost, če se države najprej ne zedinijo v parih ključnih točkah, in le to zapišejo v ustavo. vse ostalo, so izvedeni dokumenti, ki se lahko tudi spremenijo. Saj se lahko tudi ustava, ampak zelo nehigienično je, da se ustava spreminja prepogosto.