Koliko regij jeprimerno za Slovenijo? 2, 3, 6, 8, 14, 42? Saja se mi ne. Vem pa, da to vprašanje sploh ne bi bilo aktualno, če bi si najprej odgovorili na vprašanje, zakaj sploh potrebujemo regije. Žal se trenutno najbolj smiselen odgovor sliši nekako tako: Regije potrebujemo za prenos dela pristojnosti na nižje ravni, za kar so potrebni regionalni parlamenti, regionalne vlade in kar je še podobnih stolčkov. Katere pristojnosti bodo prenešene? Saj v bistvu ni važno, glavno da imamo nove parlamente, nove vlade, vove predsednike.

Primerjajmo stanje pred 5 leti s stanjem po morebitnem sprejemu regionalne zakonodaje.

Pred par leti smo imeli v bistvu dva nivoja, občinski in državni. Nekje vmes so potem še upravne enote, ki so del državne uprave, vendar na lokalnem nivoju. Nato smo dobili en nov, nadnivo. Evropsko unijo. Naivno bi pomisl, da se je z novim nadnivojem sprostil kakšen od podnivojev, pa se je zgodilo ravno obratno. Podnivo, v tem primeru državni, se je še okrepil. Hkrati pa je dobil še kup izgovorov, ker se sedaj lahko v zadevah, ki jih ni sposoben rešiti, sklicuje na EU.

Z regijami dobimo pa še en nov nivo, tokrat med državo in občinami. Tukaj v bistvu ni za pričakovati da se bi zaradi tega okrepil bodisi občinski, bodisi državni nivo. Na srečo. Ampak suma sumarum se bo celoten sistem uprave prav gotovo okrepil.

Seveda regionalizacija ni slaba kar sama po sebi. Če bi dejansko prevzela določene pristojnosti (ne pa da bi za te namene generirali nove) in bi omogočili konkuriranje med regijami, bi lahko imeli obilo pozitivnih rezultatov. Ampak v Sloveniji to ni za pričakovati. V Sloveniji bo slabo delo regionalnih veljakov nagrajeno z dodatnimi transferji pod krinko “enakomernega regionalnega razvoja”, uspešni pa bodo pod enako krinko kaznovani. Smo že videli pri financiranju občin.

V Sloveniji, tudi med ljudmi, ne le v vladi in parlamentu, je centralizem in plansko gospodarstvo nekaj, česar smo vajeni in je dobrodošlo. Tržno gospodarstvo in zaseban pobuda pa neka novotarija, ki smo jo sprejeli pod silo razmer. In v takšnem vzdušju regije enostavno ne morejo zaživeti.

Pred spremembo pograjinske zakonodaje bi bilo smiselno spremeniti ustavo. V bistvu bi bilo to edino pravilno. Z enim samim členom.

xx. člen ustave republike slovenije

Stroški upravljanja države, kar vključuje stroške vseh zaposlenih in imenovanih uradnikov, nameščencev ali predstavnikov, ter stroškov povezanih z njihovim delom, ne smejo preseči XX % BDP. V stroške se vključujejo tudi morebitni transferi in/ali članarine v mednarodne organizacije kot sta EU in NATO. Iz stroškov so tako izvzeti transferji posameznikom, investicije v infrastrukturo ipd… ne pa tudi stroški nastali z izvajanjem tovrstnih transferjev in investicij.

% se izračuna na osnovi trenutne porabe. Potem pa naj si ustanovijo še ene tri nivoje. Omejitev stroškov pa bo poskrbela az to, da se sistem ne bo bohotil v nedogled.