Stališče okoli projekta TEŠ6

V Državnem zboru, imamo danes debato o tem, ali vlada obvladuje projekt TEŠ6 ali ne in ne o vprašanju, ali projekt dokončati ali ne. No, pa saj je vse v glavnem povedan v stališču, ki sem ga pripravil za našo poslansko skupino.

[youtube 0X8Y7A3-gow]

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi.

Veseli bi bili, če bi bila zgodba o šestem bloku Termoelektrarne Šoštanj le še en okostnjak, ki je padel iz omare na pleča te vlade. Ne gre za okostnjak iz omare ampak kar za omaro okostnjakov. Okostjaki so se začeli v tej TEŠ6 omari nabirati tri vladne mandate nazaj.

V letih 2005-2008 je bil izbran glavni izvajalec, Alstom, izvedeno plačilo rezervacijske pogodbe in na koncu podpis pogodbe z Alstomom. In dobili smo NIP1 v vrednosti milijarde in 70 miljonov.

S Pahorjevo vlado je zavel nov veter v tem projektu. NIP2 1,4 miljarde, NIP3 1,150 miljonov, NIP4 – 1,3 miljarde.

In zadnji okostnjak je dodala še Janševa vlada z NIP-5 v višini 1,3 miljarde, revidiran, ampak o tej reviziji malce kasneje.

Temeljno vprašanje, ki ga je sklicatelj te seje izpostavil je, ali vlada obvladuje dogajanje povezane z to inštitucijo. Na osnovi informacij, ki nam jih je posredovala vlada, in so jih dobili tudi v opoziciji, je popolnoma jasno, da se vlada nedvomno zaveda vseh tveganj, ki jih ta investicija prinaša. Res pa je, da, če nečesa ne želiš videti, potem ti noben okulist ne more pomagati. In noben dokument ne bo zadoščal.

Iz gradiva, ki nam je vsem na voljo, je jasno razvidno, da je v tem projektu marsikaj bilo zelo narobe. Dopis podjetja KPMG, ki je revidiralo NIP-4 in NIP-5 jasno kaže, da je bila aktivno preprečena neodvisna revizija projekta. Naj citiram par točk iz obširnega seznama dokumentacije, s katero ob postopku revizije NISO bili seznanjeni:

  • Zapisnik sestanka predstavnikov HSE z Alstomom, z dne 27.7.2011 (pred izvedbo revizije NIP4), s katerm je bil dogovorjen podpis dodatka k pogodbi s predmetnim dobaviteljem, katerega ključna posledica je zamik končnega roka za končanje del za 3 mesece in pol. Podatek je ključen tako za revizijo časovnega roka, kot tudi vrednosti projekta.
  • Dopis vodstva TEŠ Ministrstvu za infrastrukturo in prostor RS glede vrednosti gradbenih del, vezanih na zunanjo ureditev, ki je bila takrat še enaka kot v NIP4 se pravi 5,15 mio EUR, nekaj tednom zatem pa je v NIP5 ovrednoteno na 1,5 mio. (nižanje cen je sicer pohvalno, vendar pa morajo biti vsaj revizorju te informacije jasno predstavljene, ker predstavljajo tveganje. Nepojasnjeno znižanje cene predstavlja veliko tveganje za kasnejše nepojasnjeno podražitev)
  • Par zapisnikov sestankov med TEŠ in Alsomom glede cene montaže.

Pozornemu bralcu revizije, je bilo jasno že iz same revizije, da je bila ta namenjena predvsem potrditvi tega, kar je bilo potrebno potrditi. Navedb prikritih podatkov je za par strani, kar jasno kaže na to, da akterjem očitno ni bil namen delovati poslovno korektno in transparentno ampak bolj po sistemu cilj opravičuje sredstva. Pri čemer izgleda da cilj sploh ni bila zgrajena elektrarna ampak napolnjeni žepi.

Pa če se vrnem k osnovnemu vprašanju. Ali vlada obvladuje dogajanje. Odgovor je pozitiven. Žal pa temu očitno ni bilo tako tudi v prejšnjih vladah. Vrednost se je nezadržno višala, z obilo zatiskanja oči in prikrivanja podatkov, pa je kdaj pa kdaj uspelo tudi kakšno znižanje, z namenom prikazati lastno delo kot uspešno. Z zneskom milijardo in 400 smo se srečali že leta 2009.

Primerljivi projekti v tujini kažejo, da je realna vrednost takega projekta med 600 in 700 milijoni evrov, kar je bila tudi začetna vrednost tega projekta z izhodiščnim investicijskim programom. Morda s kakšnimi specifičnimi zadevami pridemo do 800 miljonov. Pomembno pa je seveda vprašanje, čemu lahko pripišemo razliko v višini 500 ali 600 miljonov. Ali gre v tem primeru za navadno lopovščino ali za kaj drugega. Gre za ogromne zneske. In tukaj v Državljanski listi pozivamo k podpori predloga, da se o projektu izvede neodvisna javna preiskava. Ne dvomim, da pristojne inštitucije že delajo na tem, vsekakor pa velikost te potencialne lopovščine upravičuje uvedbo posebne javne preiskave po predlogu KPK.

Zanimivo seveda je, da tisti, ki se danes sprašujejo ali vlada obvladuje situacijo, niso na podoben način reagirali leta 2012, ko so v državni zbor prinesli znesek miljardo in 300 miljonov, revidiran kasneje, s strani KPMG, ki je kasneje podalo še mnenje o svoji izdani reviziji, in kaj vse je bilo pri tem narobe. Iz tega jasno izhaja, da takrat, bodisi takratni minister ni obvladoval projekta, saj ni bil sposoben prepoznati težav z zagotavljanjem neodvisne revizije, bodisi je minister projekt obvladoval in se strinjal z prikrivanjem pravega stanja izbranemu revizorju.

Tovrstne debate ponavadi več vprašanj odprejo, kot zaprejo. Da jih zapremo, potrebujemo podatke in informacije. Ki so nam jih do sedaj servirali glavni akterji, pri čemer je pa popolnoma jasno, da še do revizorja, ki so ga izbrali sami, ali pa ravno zato, niso bili transparentni. O tem nam je jamral tudi g. Vizjak, ki je nekoč bil resorni minister pri tem zavoženem projektu. Da je pač moral verjeti posredovanim podatkom.

Zato naj danes na tem mestu spomnim, da bomo naslednji teden govorili tudi o tem problemu, ko bomo govorili o Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Po mnenju poznavalcev tega področja, zloglasne TEŠ6 zgodbe ne bi nikoli bilo, če bi Zakon o dostopu do informacij javnega značaja v obliki, kot jo sprejemamo drugi teden, že veljal. Zakon, ki praktično nima neposrednih finančnih posledic ima lahko več sto milijonske pozitivne posledice že pri samo enem projektu.

Ob začetku tega projekta, je obstajala popolnoma realna možnost, da bi se to investicijo izvedlo z zasebnim kapitalom. Morda se bi tudi v tem primeru, zgodilo enako. Morda. In bi, če bi zasebni investitor razmišljal o ustavitvi gradnje, potem razmišljali ali njegov projekt država odkupi po neki realni ceni, ne pa da razmišljamo o tem, koliko smo že izgubili in koliko še bomo. Kako sladko se bi bilo ukvarjati s temi problemi, če bi takratna Janševa vlada delovala tako kot je pridigala. Če bi zasebno pobudo obravnavali resno ne pa, da je enako kot njen kontrapol, prisegala na državno lastništvo.

Že naslednji teden imate možnost, da se pridružite Državljanski listi pri sistemskih spremembah, ki bodo v prihodnje preprečevale tovrstne ekscese. To je v prvi vrsti Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, ki odpira podatke podjetij v državni lasti. Da se zaradi nepregledne mreže upravljanja, podatki ne bodo več prikrivali.

Naslednji teden imamo v prvem branju tudi novelo zakona o Slovenskem Državnem Holdingu, od katerega pričakujemo kvalitetni preskok v upravljanju pa tudi privatizaciji. Tudi ta zakon ima korenine v Državljanski listi, čeravno nad temi, nujno potrebnimi spremembami, niso vsi navdušeni. Projekt TEŠ6 nam jasno sporoča, da je to prava pot.

Državljanski listi pa se lahko pridružite tudi pri boju proti korupciji. Saj se še vedno vsi spomnimo, kdo je zaradi mnenja KPK zapustil vlado, ker je imel predsednik vlade problem pojasniti svoje premoženje, in kdo je drugega obremenjenega politika poslal na hladno, v zamrznitev, namesto na čelo vlade.

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi. Čeprav je ta projekt tako velik in je idealen primer za učenje, kako se zadeve ne delajo in projekti ne vodijo, bomo verjento vsi veseli, če bo projekt zaključen čim prej. Na takšen ali drugačen način.