V Državnem zboru smo danes drugič obravnavali problem projekta TEŠ6. Opozicija je tokrat spraševala ali vlada obvladuje to investicijo, glede na informacije, da se naj bi končna vrednost povišala na 1,4 miljarde EUR. Z NIP5 (noveliran investicijski program 5) je vrednost zakoličil na 1,3 miljarde. In to cifro iz NIP5 zelo rad uporablja mag. Vizjak, ki je, mimogrede, bil resorni minister, ko se je TEŠ6 začel. Ob tem seveda ne pozabi povedati, da je bil NIP5 RECENZIRAN. In ja, bil je recenzirano s strani KPMG iz Ljubljane.

Ne vem kako si vi predstavljate izjavo da je nekaj takšnega kot je NIP v vrednosti 1,3 miljarde EUR recenzirano? Jaz si to predstavljam nekako tako, kot se revidira računovodske izkaze. Revizor pregleda računovodske izkaze, in izvede pregled dokumentov, do takšne mere, da lahko v skladu s smernicami za revizijo z dovoljšnjo verjetnostjo izda svoje revizorsko mnenje. Ali so računovodski izkazi po njegovem mnenju korektni ali pač ne.

No, v tem primeru temu ni tako.

Razlika med recenzijo in revizijo je izgleda namreč hudo velika. Od 15 točk, ki so predmet poročila se le ena nanaša na “predračunsko vrednost objekta”. Vse ostalo so razne zadeve od pregleda razmer na trgu elektrike, pregled zagotovljenih surovin in energije, pregled potrebne kadrovske strukture, pregled terminskega plana in podobno. Le ena točka, se nanaša na vrednost projekta, se pravi naj bi se nanašalo na tisto miljardo in 300 miljonov.

Ampak, če gremo pogledati tisto točko vidimo, da se same predračunske vrednosti niti ne dotaknejo. O vrednosti 1,3 miljarde se v celotnem poročilu ne opredelijo. Omenjena točka vsebuje predvsem opombe, da so vrednosti brez DDVja, in nadalje obravnavajo morebitne težave zaradi zamikov med vhodnim in izhodnim DDVjem in morebitnih težav z likvidnostjo zaradi tega.

Recenzent, ki je sicer del mednarodne revizorske hiše, se okoli bistvenega elementa NIP, ki ga je recenziral, ni opredelil.

V omejitvah analize je jasno povedano, da so uporabili podatke, ki jih je posredoval TEŠ. In tu je potrebno dodati, da se je dokument NIP5, ki so ga recenzirali, posredoval recenzentu kar 3x. V prvi, drugi in tretji verziji. In tretja, jim je bila predana na dan, ko so izdali recenzijsko poročilo.

Oprostite mi mojo nevednost, ampak takšna recenzija ni vredna pol kozarca mrzle vode, v smislu ocene, ali je vrednost projekta realna ali ne. Ker se na to enostavno ne nanaša. Par točk, sem g. Vizjaku povedal že na lanski seji. Ampak očitno se ga ni prijelo ma prav nič, ker je tudi danes vneto razlagal, kako je edina prava vrednost recenzirana vrednost iz NIP5. Možno je, da on tega enostavno ne razume ali pa pač namerno zavaja. Ne vem, si ne upam soditi.

In da je moja ocena povsem pravilna, jasno kaže tudi kasnejše mnenje recenzenta, ki je opozoril na kopico podatkov, ki so mu bili v času recenzije prikriti.

Seveda se ob tem pojavi vprašanje, zakaj SDS to vprašanje odpira, če je popolnoma očitno, da jim projekt ni ravno v čast? Odgovor je po moje zelo enostaven. Če uspejo prikazati, da sedanja vlada situacije ne obvladuje, in pri tem so v boljšem položaju, ker so bili ves čas tesno pri projektu in ga dobro poznajo, potem se fokus skoncentrira na to točko in ne na to, kaj je bilo s projektom pred tem. Kako so lahko recimo mirno sprejeli takšno recenzijo NIP5, na osnovi katerega je bilo izdano poroštvo države. No v bistvu je bil NIP5 izgleda narejen na osnovi poroštva, kar pa seveda le dodatno pokaže, da je šlo bolj za sistem “anything goes”  kot pa resen projektni pristop.

Še malce iz SSKJ:

recenzíja tudi recénzija -e ž (ȋ; ẹ́) prikaz strokovnega mnenja, sodbe o (novem) znanstvenem ali umetniškem delu, zlasti glede na kakovost, ocena: pisati recenzije; recenzija razprave, učbenika / filmska, gledališka recenzija / dati, poslati, prejeti v recenzijo // ta prikaz v pismeni obliki, navadno objavljen: v recenziji je opozoril na nekatere pomanjkljivosti ◊ lingv. makedonska, ruska recenzija cerkvenoslovanskega spomenika cerkvenoslovanski spomenik z makedonskimi, ruskimi jezikovnimi posebnostmi; makedonska, ruska redakcija cerkvenoslovanskega spomenika

revizíja tudi revízija -e ž (ȋ; í) 1. pregled poslovanja, dokumentov zaradi ugotavljanja skladnosti s predpisi, zakoni: opraviti revizijo; zahtevati revizijo; revizija knjigovodstva; revizija finančnega poslovanja; revizija računov 2. pregled kakega dokumenta, besedila, da se ugotovi pravilnost, ustreznost: zaradi kritičnih pripomb bo potrebna ponovna revizija; revizija načrta // sprememba kakega dokumenta, besedila glede na določene zahteve, potrebe: revizija mednarodne pogodbe; začeti postopek za revizijo ustave / revizija ustaljenih sodb, mnenj sprememba ◊ jur. pismeno izraženo nesoglasje s pravnomočno sodbo, sklepom sodišča druge stopnje o civilnih zadevah