V Državnem zboru občasno potekajo tudi javne predstavitve mnenj. Pride in svoje pove, lahko kdorkoli. In le od njega je odvisno, kako bo teh par minut izkoristil. Tako smo včeraj imeli javno razpravo o predlogu treh zakonov: uporabi marihuane v medicinske namene, samozdravljenu in osnovnem bivanju. V svojem prispevku, sem se dotaknil le prvih dveh.

[youtube eErDBnkEP-g]

Ne smemo si zakrivati oči. Trava oz. marihuana je prisotna pri nas in okoli nas že dolgo. Že kar nekaj časa je uživanje dekriminalizirano, čedalje bolj pa se izgubljajo tudi predsodki. Ampak strahovi so še kar prisotni in pogumni koraki naprej prava redkost.

Ne glede na to, da sam odločno podpiram legalizacijo je treba vseeno tudi malce kritično pogledati na včerajšnjo debato v parlamentu. Ne morem se namreč znebiti občutka, da je navkljub vsemu velika večina bila zadovoljna z tem, da je v Državnem zboru lahko dobila svojih 5 minut slave in iz glavne govornice širnemu svetu povedala, da si gre pa sedaj en joint prižgat.

Ampak prava bitka se šele začenja. Ni zmagovalec tisti, ki da prvi gol, ampak tisti, ki dobi tekmo. Nobeno presenečenje ni, da zakon podpirajo “hipiji” in “alternativci”, ki to pokažejo že s svojim izgledom. Ampak za splošno sprejemljivost legalizacije, pa ni dovolj, da se med sabo prepričujejo zaprti krogi somišljenikov. Do preboja lahko pride le, ko bo korist te spremembe uvidela tiha večina.

K temu seveda lahko pripomore tudi takšna razprava v parlamentu, ki odpira prostor debati. Ampak to je le prvi korak izmed mnogih. Potrebno pa je korakati naprej!

In, če parafriziram Luisa Armstronga: To je majhen korak za človeka, pot pa tako dolgo, da je v bistvu neznaten korakec za človeštvo.

V okviru prvega branja novele zakona o preprečevanju dela na črno, smo v veliki meri debatirali o vrednotnicah. Spodaj je moja razprava, in odgovor ministrice, Anje Kopač Mrak.

[youtube JeE6BnGcNa4]

Ministrici bi z veseljem repliciral, ampak že tako sem porabil veliko časa, in sem preostalih 5 minut želel prepustiti Kristini.

PS: Pa kolegica iz PS me je kregala. Da se v koaliciji tako ne obnaša. No, saj načeloma se strinjam. Samo glede tega, kdo se neprimerno obnaša imava ločeno mnenje :-))

Naslov tega prispevka se seveda nanaša na zadnje čase tako opevano geslo “vsako delo šteje” v ozadju katerega se šteje ideja po širitvi osnov pri plačevanju prispevkov za socialno varnost. Prispevki se plačujejo od dohodkov, v glavnem plače, in sicer za pokojninsko zavarovanje, za zdravstveno zavarovanje, za zaposlovanje, za poškodbe pri delu in za starševsko varstvo. Glede na višino, pa sta ključna pokojninsko in zdravstveno.

Načeloma se s širitvijo osnov strinjam. Nobenega pametnega razloga ni, da bi bile različne vrste del različno obremenjene s prispevki. Zakaj bi nekateri dohodki bili pavšalni, ne glede na zaslužek, drugi pa v procentu. Posebni zapleti pa nastanejo pri recimo s.p.-jih, kjer je dohodek težko ugotoviti, oziroma je zaradi neustreznega davčnega nadzora le ta plod marsikatere manipulacije.

Glavni namen širitve osnove je seveda zagotoviti nova sredstva za pokojninsko in zdravstveno blagajno, ki jih trenutno primanjkuje. Poudarek na trenutno.

Continue reading “Vsako delo šteje”