Dvokolo malce drugače – Segway

Ker sem vstal bolj zgodaj, sem imel v Vilni (Litva) nekaj časa za sprehod naokoli. In takoj iz hotela so mi v oko padla javna kolesa, podobna kot v Ljubljani. Preberem navodila, in očitno imajo možnost 3 dnevnega najema. Ugodno. Krasno. Le da stanje na terminalu ni ustrezalo navodilom. Opcije, ki bi jo moral izbrati, enostavno ni bilo. 15 minut sem se ukvarjal z terminalom, preden sem obupal. Vmes sem seveda šel tudi na njihovo spletno stran, saj postaja za kolesa vsebuje tudi wlan access point.

Ogled sem nadaljeval peš. In zavil v prvo turistično informacijsko točko. Kjer mi je prijazna litovka pojasnila, da so sistem koles ravno včeraj ugasnili, da bo prezimil na toplem. No ja, odveč je dodati, da je bil krasen jesenski sončen topel dan.

Nato pa za vogalom srečam ponudnika malce drugačnih dvokoles. Segway. Gre za električno dvokolo, ki pa ima kolesa postavljena eno ob drugem, in ne eno za drugim. In za ravnotežje skrbi elektronika sama. Hitrost se nadzira z nagibanjem, smer pa z premikanjem “krmila”, čeprav se je tudi to baje v prvi verziji delalo preko nagibanja, ampak se nekako ni izšlo. In ja, nisem si mogel kaj, da ga ne bi najel za eno uro. Za cirka 15 EURov.

Podpis pogodbe. Plačilo. V minutki mi je pokazal kako se vozi. In sem šel.

Na začetku malce bolj počasi, nato pa hitreje. Čeprav hitreje kot 1o km/h nisem šel. Najpomembneje je, da si sproščen. In to si lahko. Ker vozilo je krasno stabilno. Požre tudi malce bolj neravna tla. Komot gre povsod, kjer gre lahko invalidski voziček. Vozi se lahko dokaj natančno, če recimo moraš voziti med parkiranimi vozili. Kako se pravilno ustavi, pa nisem ugotovil, tako da sem mu vedno nekako nogo podstavil, da se je ustavil.

[youtube zJ3xqeUSiz8]

V 1 uri bi težko rekel, da sva postala prava prijatelja. Ne, nisem bil še čisto sproščen. Nisem še mogel voziti in si ob tem pozorno ogledovati okolico. Nisem pa imel niti enega samega problema. Nobene kritične situacije. Komot se zaustaviš pred semaforjem, počakaš, in odpelješ ko je zelena, ne da bi vmes dol stopil. V bistvu je lažje stati na njem na mestu, kot sestopiti :-)) Peljal sem tudi v klanec, po kockah, ipd… vse je šlo gladko. In to ob 1 minutnem uvajanju.

V bistvu bi bilo za začetnike morda malce enostavneje, če bi še hitrost reguliral z ročico, tako kot pri motorju. Ampak to je stvar vaje. Pa ročna bremza bi bila v vsakem primeru zaželjena. Morda niti ne zaradi realne potrebe ampak bolj zaradi občutka varnosti.

Zadeva je skratka uporabna in dovršena. In cena okoli 5000 EUR. Ok, ni malo. Ampak tudi nedosegljivo drago ne. In po pravici povedano se mi sedaj, ko sem preiskusil uporabnost, zdi kar malce čudno, da jih ni več okoli nas.