Ne daj se Zoki, ostani ….
Zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi. Zoran Janković se je odločil, da bo kandidiral za predsedniško mesto Pozitivne Slovenije, stranke, ki jo je ustanovil, in uspešno popeljal na volitve. Tisti, ki ga bolje poznajo, in pa politični prostor v Sloveniji, do to vedeli že v naprej. Ostali pa smo se bolj kot ne delali, da ne verjamemo. Ali pa nismo hoteli verjeti. Ampak z realnostjo je že tako, da nas prej ali slej sreča, tako kot nas bodo srečali tudi vsi dolgovi, ki jih kot država vstrajno kopičimo.
In vprašanje je, kako naprej. Kar se mene tiče, je problem nastopil z uradno kandidaturo, se pravi danes, in ne šele s kongresom, ko bodo znani rezultati, kakršni koli že bodo, ne dvomim pa, da bodo v korist Zorana. Seveda nisem vedeževalec, ampak tudi ne rabiš biti, da ne bi vedel, kdo bo dobil podporo v stranki, ki jo je ustanovil, vodil, popeljal na volitve. Ki je zbral okrog sebe svoje ljudi. Kjer si se malce umaknil, ker si računal, da se bo pa kaj dalo pomutiti v ozadju, vendar se je očitno dalo premalo. Nenazadnje se morajo člani odločiti, kdo jim nudi boljšo prihodnost? Karizmatični Zoki, uspešen župan Ljubljane, sproščen, vesel, zagnan, ljudski. Ali Alenka, ki ji počasi že očitajo neoliberalno politiko, ker pač dela, kar v danem trenutku pač mora. Ki lahko pokaže zgolj čedalje višje davke in večjo krizo, za kar sicer ni sama odgovorna, je pa predsednica vlade. Ki se sicer trudi biti ljudska, ampak se ne more kosati s tekmecom.