Predstavniki gospodarstva (Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije GIZ in Združenje Manager) so pod imenom Kisik za gospodarstvo, pripravili predloge ukrepov za povečanje konkurenčnosti in gospodarsko rast.

Za začetek lahko mirno napišem, da predlog podpiram, in da bom storil vse, kar je v moji moči, da bo v prihodnje slovenska politika šla v to smer.

Kolikor sem spremljal, se vlada do tega še kaj prida ni opredelila. Morda zaradi tega, ker to, kar je potrebno storiti niti ni nekaj novega, večino ukrepov je sestavni del programov večine političnih strank v Sloveniji, naš večni problem pa je realizacija le tega. Svojevrstno potrditev ukrepom so dali tudi že sindikati.

Ne, ne strinajm se z vsemi točkami in navedbami v dokumentu. Da bi država morala določati in preferirati določene gospodarske panoge, jih spodbujati (beri financirati) se mi ne zdi potrebno, še več, zdi se mi škodljivo.

Vendar pa ostale navedbe krepko odtehtajo teh par, po moje zdrsov. Ključne zahteve “Nobenih novih davkov” seveda ne smemo jemati tako ozko. V Sloveniji je eden glavnih problemov nestabilno poslovno okolje, kar seveda zajema tudi davčne obremenitve, ne pa samo to. Nanazadnje predlagatelji ne nasprotujejo davku na nepremičnine kar tako, pavšalno, nasprotujejo mu, v kolikor bo le ta namenjen zgolj zbiranju dodatnega denarja. Davek na nepremičnine je sprejemljiv zgolj v primeru, kadar se skupna obdavčitev ne poveča. Se pravi, da se uporabi za spremembo obdavčitve, v mnogih pogledih bolj pošteno razporejene davčne obveznosti, nikakor pa ne le za povečevanje davčnih prilivov. Z uvedbo tega davka lahko razbremenimo že tako preveč obdavčeno delo, bodisi preko sprememb pri dohodnini, bodisi z uvedbo kapice na socialnih prispevkih, kar v dokumentu tudi omenjajo.

Torej Nobenih novih davkov, moramo razumeti predvsem kot jasno zavezo politike, da gospodarstvu ne bo več metala polen pod noge. In tista najlažje merljiva in najlažje preverljiva zadeva so davki. Kakršnokoli odstopanje od tega, ki bi povečalo davčni primež podjetjim in/ali zaposlenim, je jasen signal napačne politike.

Manj davkov jasno pomeni tudi manj denarja za javno upravo in storitve. Zato je to potrebno racionalizirati in optimizirati. Tudi radikalno. Potrebno je pregledati kaj potrebujemo in česa ne.

Podobno predlagatelji obravnavajo tudi prepotrebno reformo zdravstvenega sistema, kjer imamo popolnoma enako stališče. Cilj niti reforme, niti posamičnih ukrepov ne sme biti povečevanje sredstev za zdravstvo. Cilj mora biti optimiranje delovanja zdravstvenega sistema. Dokler se ta družbeni podsistem ne uredi, dokler ne moremo z gotovostjo trditi, da se namenjena sredstva porabljajo racionalno in predvsem v dobro vseh državljanov, jim dodatnih sredstev pač ne moremo niti smemo odobriti. Potuha nesposobnim, še nikoli ni privedla v napretek pri “varovancu”.

Ampak kot že rečeno, v Sloveniji že dolgo nimamo težave, da ne bi vedeli kaj moramo storiti. Manjka pa nam poguma to dejansko narediti. In tukaj se nimamo kaj sprenevedati. Prvo odgovornost za to, nosi predsednica vlade. Izgovora, da nima politične podpore nima. Za resno in trdo delo, v pravi smeri, to pa je smeri, ki so ga jasno povedali predstavniki gospodarstva, jo ima. Ima mojo osebno podporo in podporo naše stranke.