Priznam. Občasno jo še vzamem v iPada. Ampak se čedalje bolj sprašujem v smiselnost tega početja. Sodi namreč tam nekje, na nivo Reporterja ali Demokracije. Z bolj izdelanim stilom seveda. No poglejmo konkretno.

Ko bralec tole prebere (Mladina, 26.7.2013) dobi zelo jasno sliko. Malezija je izbrala pravo pot.

Nasveti IMF so zgrešeni, in Malezija je kronski dokaz za to. Ali res? Poglejmo konkretne podatke?

Gibanje BDPja, od leta, ki ga omenja Mladina, za države, ki si jih je kot benchmark določila Mladina, kaže, da je v prvem letu Južna Koreja doživela 7,5% upad BDPja, Malezija pa 9,6% upad. Tajska in Indonezija pa večjega (11,5% in 14,3%). Nato je sledilo okrevanje, z ponovnim padcem leta 2009, vendar končni rezultat za zadnje leto s podatki, to je 2011 kaže, da je od začetnega leta 1997 do 2011 Južna Koreja imela 59% rast BDP na prebivalca, Malezija 32,9 %, Tajska 31,2% in Indonezija 37,8%.

In temu Mladina reče zmaga? In ja, ni vse v denarju. Zato so iznašli HDI – Human development indeks, ki naj bi bolje od BDP pokazal razvoj neke družbe v korist članov te družbe.

Da tudi HDi ne pokaže nič drugače, je jasno. HDI in BDP sta močno kolerirana. Tisti, ki več ustvarijo, si lahko več privoščijo, pa ne le materialnih dobrin. Ampak, če lahko hrano pridelaš z 1 uro dela na dan, namesto z 4 urami, ker si pač bolj produktiven, ti 3 ure ostanejo za Shakespearja, urejanje vrta ali bicikliranje. Kar pač radi počnete.

Izvolite preveriti še ostale kazalce, lakoto, smtrnost dojenčkov, epidemija aidsa … rezultat bo enak. Vsi ti kazalci so navedeni zgolj za namen šokiranja, da se pojem varčevanja poveže z tovrstnimi izrazi. Ponovi 100x in ob varčevanju bodo ljudje najprej videli mrtve otroke. Tako se pač kreira javno mnenje in politika, in Mladina to prav dobro ve. In seveda. Izbrati je potrebno dovolj oddaljene države. Kjer sami težko preverimo stanje.

Kako sedaj v luči teh podatkov razumeti Mladinino zgodbo o uspehu državice na daljnem vzhodu? Če ste njihov ljubitelj, potem jo razumite tko, kot rezumete Reporterja. Če pa ste ljubitelj Reporterja, potem imate prav gotovo o Mladini že kar pravo mnenje. Sedaj ga morate le še prenesti na Reporterja.

Pa dejmo za foro, na ta graf vržt še Slovenijo in Islandijo. Slovenijo, ker ta nas pač najbolj zanima, Islandijo pa zato, ker se pogosto omenja kot zgodbo o uspehu. Kot državo, ki je pokazala mednarodnim inštitucijam srednji prst in šla po svoji poti rešitve.

Uf, tudi Islandija ne izgleda blesteče. Pa da smo si na jasnem. Tudi sam gledam na Islandsko zgodbo kot na zgodbo o uspehu. Tam se je pokazala demokracija. Hkrati pa tudi to, da pač ni čarobne palčke, ki bi rešila vse probleme. Oni so se odločili za svojo pot, jo plačali, ampak sedaj gredo naprej. Za razliko od Sloveniji, kjer predvsem korakamo na mestu, kar se lepo vidi tudi na grafu.

Pri takšnih in drugačnih zgodbah o uspehu zelo koristi, če gremo pogledat konkretne podatke, in si ustvarimo svojo sliko. Mediji nam pač kažejo to, kar je v interesu tistih, ki nam želijo predstaviti svojo zgodbo. islandska pot, ni pot Mladine. Islandska pot je pot, da posameznik sam prevzame odgovornost v svoje roke. Tako za interpretacijo podatkov, kot tudi za ukrepanje. In za ukrepanje je nujno da imamo pravo sliko.