Albanija
Da je Albanija revna država se najprej vidi po cestah. Tako po gostoti le teh, kot po njihovi kvaliteti. Razen tam, kjer jih nekako rihtajo, in je stanje še slabše kot sicer, so nekako na nivoju tega, kar smo imeli v Jugoslaviji pred 30 ali 20 letih. Seveda so izjeme, in obstajajo tudi posamezni odseki avtocest, pa saj smo jih tudi v Jugoslaviji imeli.
So pa te avtoceste bolj kot po EU vzoru narejene po Indijsko, vključujoč vse krave, koze, kolesarje in traktorje, ki jih s pridom uporabljajo, včasih tudi v napačno smer. Nobeno presenečenje tudi ni, da se avtocesta pred kakšnim mestom isteče v krožni promet.
Ampak glavne povezave med mesti so čisto lepo prevozne. Če seveda ne falite na kakšnem križišču, ki so pogosto zelo slabo označena. Oziroma neoznačena. Skupaj z praktično neobstoječimi GPS mapami, ki premorejo le par cest, si več ali manj prepuščen lastnemu občutku za navigacijo in smerem neba, kot jih kaže sonce. Ampak ob majhnem številu cest to sploh ni problem.
Sicer pa izvzemši Tirano, oz. večja mesta, prav veliko prometa niti ni. Se pa zato redno po cesti sprehajajo živali. Krave, osli, koze, ovce in psi so kar redni uporabniki. V mestu je pa tako, mediteransko. Se pravi kaos primerljiv s španskimi ali italijanskimi mesti. Gužvanje in hupanje. Ampak hupanje boj po indijskem vzoru, se pravi “pazite name, tukaj sem” in ne toliko v smislu pošiljanja drugih nekam skupaj z njihovo familijo. Predvsem je pomembn v tem ohraniti mirno kri, potem pa vidiš, da vse skupaj ni nič takšnega. V bistvu se promet navkljub vsemu hrupu odvija precej počasneje, kot smo vajeni, kar pa nekako tudi pomeni varneje.