V parlamentu smo danes med drugim tudi dvigali DDV. Takole sem razpravljal.

Za uravnoteženje javnih finance bomo morali sprejeti resne reforme. Med njimi tudi reformo javnega sektorja. To ni edina potrebna, je pa pomembna.

Kdaj? Kdaj?

Kdaj bomo dvignili DDV ni vprašanje. To počnemo danes in takoj.

Državljanke in državljani, so proti visokim davkom. Pa ne ker je to moderno, in ne zaradi davkov kot takšnih. Ampak zato, ker so nezadovoljni, kako se pobrani davki nato porabijo. Kaj za ta denar dobijo? Ali se porabi pošteno in transparentno? Ali pa smo potem iz dneva v dan soočeni z novimi aferami.

Pravijo, da varčevanje ni prava pot za spopad z krizo. Strinjam se. Zaradi dviga DDV se bo končna potrošnja znižala za 1.5%. Za toliko bodo morali varčevati državljani. Tistim na robu, šteje vsak euro. Prisilno varčevanje državljanov ni prava pot.

Manjša potrošnja bo vplivala na gospodarsko rast. 0.7 odstotne točke na že tako negativno oceno, ki jo delimo le še s Ciprom. Zato ni čudno, da je gospodarstvo proti. 1.5% nižja potrošnja in upad BDP se bo poznal. Tudi v porasti nezaposlenih.

Boriti se moramo za vsako delovno mesto. Danes se borimo z tem, da NE PODPREMO dviga DDV.

Koalicijski dogovor vsebuje DDV kot skrajni ukrep. Že sprejet ZUJF vsebuje dvig DDVja kot skrajni ukrep, v kolikor vlada, koalicijska vlada, vlada, ki jo podpiram, v naslednjih 7 mesecih ne bo uspela z dodatnimi ukrepi. Menim, da je prav, da vladi damo ta čas. Če ne bo uspešna bo čas za skrajne ukrepe.

Ne želim na dolgo in široko prepričevati že prepričane. Ker roko na srce, večina nas je odločenih že pred razpravo, čeravno si kdaj pa kdaj kdo premisli. Seveda je glavni očitek takšnemu stališču, ja kaj pa naj naredimo? V bistvu je kristalno jasno, kaj je potrebno narediti, pa te moči nihče ne zbere. Košček po košček je treba pogledat vse kar plačujemo iz davkov. In se vprašati, ali je potrebno? Ali morda ne?

Continue reading “O dvigu DDV”

Še pred volitvami sem zapisal “Po moji odločitvi, mi je več ljudi dejalo, da sem prenačelen za politiko. Morda res. Ker preko svojih načel nisem šel nikoli in tudi v prihodnje bo ostalo pri tem.” (zapis dne 10.11.2011). Na predvolilnem soočenju v Domžalah, mi je glede na ta zapis, voditelj postavil vprašanje, kaj bom storil, ko bo stranka zahtevala, da glasujem v nasprotju z mojimi načeli. “Zatrdil sem, da bom definitivno imel probleme, če bo stranka od mene zahtevala glasovanje po potrebah stranke in ne kakor sam mislim, ter odločno pritrdil, da sem zvest svojim načelom tudi za ceno izstopa iz poslanske skupine stranke.” (zapis dne 27.11.2011).

Danes smo obravnavali spremembo zakonodaje, ki povečuje RTV prispevek in dviga DDV. Osebno imam z tema obema idejama problem. Mnenje bom obrazložil v kakšnem od prihodnjih zapisov. Je pa dejstvo, da stranka in koalicija, ki ji pripadam, se tu ne strinja z mano. Oziroma jaz ne z njimi. Pri RTV prispevku, je to še toliko bolj pomembno, ker je to bil to del pogajanj s sindikati s strani g. Viranta, predsednika naše stranke.

Da bi bila zadeva še bolj komplicirana, sem član odbora za finance in monetarno politiko, ki je matičen odbor za ta zakon, in je teža mojega glasu tam še toliko večja.

Seveda so obstajala pričakovanja, da bom glasoval v sozvočju z koalicijo. Obstajala je tudi možnost, da me na odboru kdo zamenja, da ne bi bilo potrebno meni glasovati.

Zdej, če si kdo predstavlja, da se ta pričakovanja izrazijo na način, da te na dolgo in široko prepričujejo, mučijo in podkupujejo – si napačno predstavlja. Dejansko mi niti eden, ponavljam, nihče mi ni niti rekel kako naj glasujem in niti kako naj oziroma kako naj ne debatiram. Seveda smo debatirali o tem, predstavljeni so mi bili različni pogledi, tudi ministrovi, vendar nikoli in nikdar mi ni bilo rečeno nič, kar bi lahko razumel kot pritisk na to, da naj glasujem drugače, kot menim da je prav.

Seveda tudi nihče ni bil vesel, da se moje mnenje razlikuje. Ampak to je popolnoma razumljivo. Saj tudi jaz nisem bil vesel, da se drugi ne strinjajo z mano.