O dvigu DDV

V parlamentu smo danes med drugim tudi dvigali DDV. Takole sem razpravljal.

Za uravnoteženje javnih finance bomo morali sprejeti resne reforme. Med njimi tudi reformo javnega sektorja. To ni edina potrebna, je pa pomembna.

Kdaj? Kdaj?

Kdaj bomo dvignili DDV ni vprašanje. To počnemo danes in takoj.

Državljanke in državljani, so proti visokim davkom. Pa ne ker je to moderno, in ne zaradi davkov kot takšnih. Ampak zato, ker so nezadovoljni, kako se pobrani davki nato porabijo. Kaj za ta denar dobijo? Ali se porabi pošteno in transparentno? Ali pa smo potem iz dneva v dan soočeni z novimi aferami.

Pravijo, da varčevanje ni prava pot za spopad z krizo. Strinjam se. Zaradi dviga DDV se bo končna potrošnja znižala za 1.5%. Za toliko bodo morali varčevati državljani. Tistim na robu, šteje vsak euro. Prisilno varčevanje državljanov ni prava pot.

Manjša potrošnja bo vplivala na gospodarsko rast. 0.7 odstotne točke na že tako negativno oceno, ki jo delimo le še s Ciprom. Zato ni čudno, da je gospodarstvo proti. 1.5% nižja potrošnja in upad BDP se bo poznal. Tudi v porasti nezaposlenih.

Boriti se moramo za vsako delovno mesto. Danes se borimo z tem, da NE PODPREMO dviga DDV.

Koalicijski dogovor vsebuje DDV kot skrajni ukrep. Že sprejet ZUJF vsebuje dvig DDVja kot skrajni ukrep, v kolikor vlada, koalicijska vlada, vlada, ki jo podpiram, v naslednjih 7 mesecih ne bo uspela z dodatnimi ukrepi. Menim, da je prav, da vladi damo ta čas. Če ne bo uspešna bo čas za skrajne ukrepe.

Ne želim na dolgo in široko prepričevati že prepričane. Ker roko na srce, večina nas je odločenih že pred razpravo, čeravno si kdaj pa kdaj kdo premisli. Seveda je glavni očitek takšnemu stališču, ja kaj pa naj naredimo? V bistvu je kristalno jasno, kaj je potrebno narediti, pa te moči nihče ne zbere. Košček po košček je treba pogledat vse kar plačujemo iz davkov. In se vprašati, ali je potrebno? Ali morda ne?

Stanje proračuna je baje zelo slabo. Verjamem. Pripravila ga je Janševa vlada, in dejansko mi ni jasno, kaj so mislili pri posameznih postavkah in razumem vlado, da ima z tem probleme. Ampak primerjava med proračunoma 2012 in 2013 pokaže, da je recimo na investicijah cirka 900 mio porasta. Tukaj se da veliko narediti. Tudi masa plač v javnem sektorju je v upadanju. In sprejeti so bili še novi ukrepi.

Skratka proračun 2012 bi moral biti zlahka dosegljiv tudi v letu 2013. Nove investicije, pa naj se financirajo iz dolgoročnih virov in/ali prodajo državnega premoženja, saj tako efektivno tega premoženja ne manjšamo, ampak ga kvečjemu oplemenitimo. Saj investicije delamo zato, da bo njihov efekt pozitiven, mar ne.

Pri tem bi navzkrižna primerjava med proračunom 2012 (ali celo realizacijo) proračunom 2013 in prognozo 2013 zelo pomagala, in bi omogočila kvalitetnejšo delo v parlamentu. Naj omenim, da je v občini, kjer sem član nadzornega odbora, to popolnoma običajna praksa.

Dvig DDVja naj bi letos prinesel 100 mio. To je ranga pomoči Cimosu. Toliko naj bi dali v SID, ki potem s tem dobi še 300 mio in s tem naj bi pomagali gospodarstvu. Gospodarstvu, ki bo trpelo zaradi dviga DDV.

Dvig DDVja ima seveda tudi stranske efekte. Pošilja signal državljanom in gospodarstvu, da so potrebni skrajni ukrepi. Da je prihodnost negotova. Da nas lahko marsikaj doleti. Kar seveda povzroča dodatno blokado pri trošenju. Na ta način bo težko recesijo odpraviti. Drugi stranski efekt pa je to, da je to potuha vladi. 100 mio več prilivov niža pritisk na vlado, da naj poišče še 100 mio racionalizacij več. In racionalizacija ne pomeni vedno manj, lahko pomeni tudi dvig produktivnosti.

Seveda pa, če pristanemo na to, da rabimo dodatnih 100 mio (kdo jih pa ne bi?) je dvig DDVja verjetno najboljša izbira. Krizni davek bi udaril tudi izvoznike in bi povzročil dodatno birokracijo ter je precej bolj kompleksen za uvest. Davek na nepremičnine podobno.

Ne razumet, da je to sedaj vse kar imam o DDVju. Veliko se bi dalo zapisati, veliko tudi je bilo zapisanega. Ampak suma sumarum morda na koncu res pridemo do ideoloških opredelitev. Nekaterim je vrednota višja javna poraba, drugim pač ne. In o vrednotah je težko razpravljati.

PS: Ura je 20:55. Že od 8:15 razpravljam o tem zakonu. Poslanska skupina, odbor, plenarno zasedanje. Demokracija ni enostavna ;-))